Naslovnica / NOVICE / Mladi poročevalci za okolje so raziskovali posledice podnebnih sprememb v Sloveniji in v Turčiji

Mladi poročevalci za okolje so raziskovali posledice podnebnih sprememb v Sloveniji in v Turčiji

V okviru mednarodnega projekta Mladi poročevalci za okolje (Young reporters for the environment) smo dijaki 1.f iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku ( Petra Gotar, Patricija Mohorič, Ana Urankar, Sara Matelič, Jan Božič, Vita Pogačar)  sodelovali z vrstniki iz turške šole Terakki Vakfı Özel Şişli Terakki Tepeören Anadolu Lisesi ( Sakina Imanova, Sena Akhisar, Nehir Bayer, Idil Kurtkaya, Ekin Raşa, Elıf Doğan, Demır Öybekö Mehmet Alı Kantarcıö Nehır Kale). Pod vodstvom mentoric Tatjane Cvrtila Ložar in Ilkay Buket Atac Ozdemir smo se že od decembra srečevali preko Zoom videokonferenc in skupaj napisali članek o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na gozdne požare v Turčiji in pozebe v Sloveniji.

Poletje 2021 je za Turčijo bilo več kot le težko. Preko 130 požarov je prizadelo turško deželo. To so bili eni izmed bolj uničljivih požarov v zadnjih letih. Uničenih površin je bilo kar 8-krat več od povprečja v zadnjem desetletju. V intervjuju je turški gozdarski inženir dodal, da so vzrok za to, da so se v primerjavi z preteklimi leti požari tako povečali,  predvsem podnebne spremembe in globalno segrevanje. Zaradi nenavadno visokih temperatur, nizke vlažnosti in močnega vetra so se požari širili zelo hitro in bili težko obvladljivi. Pogorela so celotna zemljišča vključno z grmovjem, sladkimi drevesi, macesni in hrasti, kar je turške prebivalce zelo prizadelo.

Pozeba v Sloveniji

Posledice podnebnih sprememb pa so se kazale tudi v Sloveniji, in sicer v poznih pozebah, ki so uničile veliko različnih rastlin, med živalmi pa so bile ogrožene predvsem čebele. Sadne vrste so že bile v razcvetu, ko je prišel april 2021 in z njim močna pozeba. Močno poškodovano je bilo koščičasto sadje, jabolka in hruške, povsem uničene pa so bile borovnice, ribez in robide.

Ilustracija: Ana Urankar

 

Pozeba pa ni prizadela le sadjarje in vinogradnike, katerih sadike so bile 30-90% zmrznjene, temveč tudi posamezne vrtove. Najhuje je bilo na Primorski, v Ajdovščini, v Vipavski dolini in Gorški Brdi, kar je imelo tudi velik vpliv na slovensko podjetje Fructal, ki izdeluje in prodaja sokove. Tudi akacije, ki običajno proizvedejo tretjino slovenskega medu so bile uničene, kar je ogrožalo preživetje čebel. Ljudi so zato pozivali, naj pustijo trate cveteti in naj se čebele pasejo na travnikih.

Skupaj s turškimi vrstniki smo 358 ljudi iz različnih starostnih skupin vprašali tudi, kako so se posledice podnebnih sprememb najbolj kazale. Požari in pozebe še zdaleč niso edini problem. Soočamo se z drastičnimi spremembami vremena, sušo, vročinskimi valovi, poletnimi nevihtami, naravnimi nesrečami, dvigovanjem morske gladine, manjšanjem pridelka in izgubo biotske raznovrstnosti.

Kaj lahko storimo za zmanjšanje podnebnih sprememb?

Prav tako smo se z vprašanimi spraševali, ali lahko zmanjšamo posledice podnebnih sprememb in 81% ljudi je odgovorilo z »da«. Ampak kako? Predlagali so:

  • uporabo obnovljivih virov
  • več recikliranja
  • uporabo javnega prevoza ter
  • prenehanje proizvajanje in uporabe tako veliko plastike.

Na koncu je prihodnost v naših rokah. Opozarjali smo že in najmanj kar lahko storimo sedaj, je da ukrepamo.

Povezava: https://gssrm.si/novice/change-for-the-worse-forest-fires-in-turkey-and-frost-in-slovenia

Zapisala: Petra Gotar, dijakinja 1.f Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik