Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Marjan Križman: „Tudi iz tega zbora vam sporočamo, da vam ne bo uspelo umazati partizanskega boja, izničiti vsega trpljenja pod okupatorjem in domačimi izdajalci in ne bomo vam dovoli Slovenije spremeniti v banano republiko.“
V organizaciji Zveza borcev za vrednote NOB Kamnik in KO NOB Tuhinj je v nedeljo, 7. 6. 2026, pri spominskem obeležju v Češnjicah v Tuhinju potekala tradicionalna spominska slovesnost, s katero so se prisotni poklonili spominu na padle borce, med katerimi so bili tudi dr. Peter Držaj, vodja ameriške vojne misije, kapetan Charles Fisher, ameriška oficirja Julius Rosenberg in Ernst Knoth ter dva britanska oficirja, major Mathews in poročnik Edward Parks, ki so padli v letih 1944 in 1945.
Ob prisotnosti praporščakov je zbrane na spominski slovesnosti, ki jo je povezoval Igor Žavbi, v imenu gostiteljev prireditve, najprej nagovoril predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar:
„Pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali ob spomeniku padlim partizanom ter zavezniškim vojakom Združenih držav Amerike in Velike Britanije, ki so v času druge svetovne vojne žrtvovali svoja življenja v boju proti nacizmu in fašizmu na našem območju,“ ter nadaljeval: „Ne zbiramo se zato, da bi obujali stare zamere ali iskali nove razloge za delitve. Zbiramo se zato, da ohranimo spomin na ljudi, ki so v enem najtežjih obdobij naše zgodovine verjeli, da je svoboda vrednota, za katero se je vredno žrtvovati. Spominjamo se njihovega poguma, njihovega trpljenja in njihove žrtve.“
V svojem kratkem nagovoru je Igor Kanižar posebno spoštovanje izrekel tudi zavezniškim vojakom Združenih držav Amerike,Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki so na celotnem slovenskem ozemlju žrtvovali svoja življenja v skupnem boju proti nacizmu in fašizmu, njihov prispevek k zmagi nad nacizmom in fašizmom pa je neizbrisen, saj so skupaj s partizanskim odporniškim gibanjem pomagali tlakovati pot do osvoboditve in svobode.
Odzval pa se je tudi na številne spletne odzive, povečini anonimnih spletnih komentatorjev, ki so se obregnili ob vabilo na tradicionalno prireditev in dejal: „V zadnjih dneh sem ob objavi vabila na to slovesnost prebral tudi številne odzive in komentarje. Nekateri med njimi so bili spoštljivi, drugi pa žaljivi, polni zaničevanja in medsebojnega obtoževanja. To me žalosti. Ne zato, ker bi se morali vsi strinjati o vseh vprašanjih naše zgodovine, ampak zato, ker se tudi več kot osemdeset let po vojni še vedno prepogosto pogovarjamo drug o drugem namesto drug z drugim.
Zgodovina ni črno-bela. Nihče razumen ne zanika, da so se po vojni zgodile tudi krivice, nezakonitosti in tragična dejanja, ki si zaslužijo resnico, spoštljiv spomin in obsodbo. Toda prav tako ne moremo pristati na to, da bi celoten partizanski boj prikazovali kot zločinski projekt. Slovenski partizani so bili del velikega evropskega odpora proti nacizmu in fašizmu. Njihov boj je bil tudi boj za obstoj slovenskega naroda, jezika in kulture. To je zgodovinsko dejstvo.“
„Prav tako ne moremo sprejeti poskusov, da bi sodelovanje z okupatorjem predstavljali kot najvišjo obliko domoljubja ali edini branik slovenstva. Zgodovina je bila zapletena in pogosto tragična, vendar ostaja dejstvo, da je bila osvoboditev Evrope dosežena z bojem proti nacizmu in fašizmu, ne pa s sodelovanjem z njima.
Ko se danes klanjamo spominu padlih partizanov in zavezniških vojakov, se ne poklanjamo ideologijam, temveč ljudem. Ljudem, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, za katero je vredno tvegati in tudi dati življenje. Njim dolgujemo spoštovanje, hvaležnost in ohranjanje zgodovinskega spomina.
Če želimo biti kot narod zreli, moramo znati sprejeti celotno zgodovino – njene svetle in temne strani. Spomin ne sme biti orožje v današnjih političnih sporih. Spomin mora biti most med ljudmi.
Zato naj bo današnja slovesnost tudi priložnost za razmislek o prihodnosti. O Sloveniji, v kateri se ne bomo najprej spraševali, kdo je lev in kdo desen, kdo pripada eni ali drugi strani, ampak kako lahko skupaj ustvarjamo družbo spoštovanja, dialoga in medsebojnega razumevanja,“ je še dejal in zaključil z mislijo: „Mrtvim dolgujemo resnico, živim pa dolgujemo mir. Naj bo naš poklon padlim predvsem izraz hvaležnosti in opomin, da svoboda, mir in človeško dostojanstvo nikoli niso samoumevni. Naj bo tudi sporočilo, da lahko Slovenci, ne glede na različne poglede na preteklost, skupaj gradimo prihodnost v medsebojnem spoštovanju, miru in slogi.“
Slavnostni govornik spominske tokratne spominske slovesnosti v Češnjicah je bil Marijan Križman, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki se je v svojem nagovoru poklonil predvsem življenju in vlogi dr. Petra Držaja in povedal:
„Zbrali smo se, da se poklonimo spominu padlim borcem, ki so izgubili svoja življenja na tem kraju in so njihova imena izpisana na spomeniku postavljenemu v spomin in opomin na čase, ko so se ljudje odločno uprli okupatorju in stopili v partizanske vrste, da bi ohranili dostojanstvo, slovenski jezik, zamenjali kruti kapitalistični režim, ki je deželo pa ne samo to, osiromašil do take meje, da je zastal razvoj, napredek ter bodočnost takratnih in novih prihajajočih rodov.
Tukaj so padli: zdravnik dr. Peter Držaj in 17 tovarišev. V tem boju so življenje izgubili tudi vodja vojne misije ZDA pri IV. Operativni coni NOB in borcev zavezniških misij ZDA, častnik Julius Rosenberg in Ernest Knoth ter častnika britanske misije major Mathews in poročnik Edward Parks, tudi njim je posvečen ta spomenik.
Spoštovani, želim povedati nekaj več o partizanskemu zdravniku dr. Petru Držaju, ki je simbol etike in morale druge svetovne vojne. Rodil se je leta 1913 v Stični. Po srednji šoli je vpisal študij medicine na nepopolni Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani začel ter leta 1931. Nadaljeval ga je v Beogradu in Zagrebu, kjer je 1938 diplomiral. Po tem je opravil služenje vojaškega roka in se oktobra 1939 zaposlil kot sekundarij v bolnici za duševne bolezni v tedanjem dvorcu Novo Celje, kjer je deloval do do konca 1940, ko je bil vpoklican na orožne vaje jugoslovanske vojske v Škofjo Loko. Na začetku druge svetovne vojne na Slovenskem in ob kapitulaciji jugoslovanske vojske aprila 1941 je odšel v Ljubljano, kjer je kot praktikant deloval v Bolnici za duševne bolezni Ljubljana Studenec. Kmalu se je pridružil skupini zdravnikov, ki so se odločili za odpor proti okupatorju in so v Ljubljani v okviru OF oblikovali Zdravniški matični odbor OF. Kasneje so ga Italijani aretirali in obsodili na leto dni konfinacije v Italiji. Po padcu fašizma je dr. Peter Držaj odšel v partizane in bil eden ključnih ustanoviteljev partizanskega zdravstva na slovenskem. Žal se je njegova pot zdravnika in partizana končala tu v Češnjicah, kjer kot že rečeno stoji spomenik, pomnik herojem slavnih časov in zgodovine slovenskega naroda.
V vasi je nekaj časa poučevala tudi partizanska učiteljica in kasnejša šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti in komaj 16 let stara Valerija Skrinjar Tvrz – Valči. Naj spomnim, da so se v bližini vasi na Menini planini 13.3.1945 prebili borci Šlandrove in Zidanškove brigade pod poveljstvom Frante, v tej bitki- preboju je bila udeležena tudi Valči.
Spoštovani, vsi našteti zaslužijo pietetno spoštovanje in naš globok poklon saj so med ostalimi tudi vsi omenjeni bili borci za svobodo slovenskega naroda in so zaslužni za tisto stran zgodovine, ki je Slovencem prinesla svobodo, mir, medsebojno spoštovanje in ne nazadnje temelj za osamosvojitev Slovenije.
Prav zaradi slednjega se nam zdi nezaslišano in razumsko nesprejemljivo enačiti zmagovalce in izdajalce druge svetovne vojne na slovenskem. Domobranci so pobijali partizane in njihove svojce, izdajali so Nemcem svojce aktivistov in podpornikov, zverinsko so mučili in pobijali aktiviste in partizane na Sv. Urhu. Sv. Urh je bil le vrh ledene gore morilcev, ki so dvignili roko nad slovenski narod in Nemcem prisegli, da je težko verjeti, da človek tako nizko pade.
Žal so šli domobranci še nižje, prisegli so vpričo škofa Rožmana, ki je ob tem za cerkev pomembnem dogodku daroval sveto mašo. Klerofašizem brez primere, tako kot danes sprenevedanje, da so bili domobranci slovenska vojska in njihova rehabilitacija bi oprala greh izdajstva prav ljubljansko nadškofijo.
Primorska in štajerska cerkev sta v drugi svetovni vojni odigrali diametralno nasprotno vlogo in odnos do ljudi. Vendar zgodovina ne bo prizanesla nikomur, ki je zagrešil tako hude grehe, kot je izdajstvo lastnega naroda. Živimo v Sloveniji, za katero so se borili General Maister, Tigrovci, partizani in osamosvojitelji in to je zgodovinski lok slovenskega naroda in ne domislice posameznih strank, ki mislijo, da bo dovolj obrniti zgodovino na glavo in bodo vladali kot v pravljicah, do konca svojih dni.
Tudi iz tega zbora vam sporočamo, da vam ne bo uspelo umazati partizanskega boja, izničiti vso trpljenje pod okupatorjem in domačimi izdajalci in ne bomo vam dovoli Slovenijo spremeniti v banano republiko.
Tudi Mala Gora ne bo nadomestila OF slovenskega naroda; 27. Aprila 1941 se je v Vidmarjevi vili v Rožni dolini ustanovila osvobodilna Fronta slovenskega naroda, ki je vse domoljube povedla v boj proti štirim okupatorjem, Nemcem, Italijanom, Madžarom in Hrvatom. V tem boju in ob boku zaveznikov so slovenski partizani osvobodili svoj domači prag. To, da je naš častni predsednik Janez Stanovnik bil povabljen v Normandijo in sedel med zavezniki pove vse, kdo je bil na pravi in kdo na napačni strani zgodovine.
Na nas je, spoštovani prisotni, da vrednote NOB ohranimo in prenesemo na naslednje rodove. Slovenija je svobodna in demokratična država, ki temelji na zmagi nad nacizmom, fašizmom in domačimi izdajalci, tega ne more spremeniti nihče, še najmanj pa politika razdora, sovraštva in revanšizma.
Smo za dostojen pokop po vojni pobitih, vendar ostajajo narodni izdajalci in pripadniki SS-ovcev, ki so bili kot zločinska organizacija obsojeni v Nurembergu. Od tu dalje je vse kristalno jasno, le kak posnetek je treba kdaj pa kdaj predvajat snovalcem nove zgodovine.
Tovarišice in tovariši, hvala, da ste mi zaupali besede pozdrava na tako zgodovinsko pomembnem dogodku druge svetovne vojne na slovenskem.
Ostajamo ponosni nosilci vrednot narodnoosvobodilnega boja, ki je temelj vsega kar danes imamo in živimo in prav zato ne bomo dopustili nikomur, da te priborjene vrednote blati, spreminja in izrablja za dnevno politiko in ugajanje tistim, ki se morajo greha izdajstva zavedati in se slovenskemu narodu za ta zločin opravičiti.“
Oba govorca in predsednik Krajevnega odbora NOB Tuhinj so se spominu na padle poklonili s položitvijo venca.
Slovesnost pa se je nadaljevala s kratkim kulturnim programom, v katerem so slovesnost popestrili učenci podružnične šole Zgornji Tuhinj, pod mentorskim vodstvom Vladke Bučevec in recitator Goran Peršin.
Spoštljivo in prijetno nedeljsko druženje pod Menino planino se je, v gostoljubni maniri vsakoletnih gostiteljev tradicionalne spominske slovesnosti v Češnjicah, zaključilo z manjšo pogostitvijo na krajevnem športnem igrišču.
