Naslovnica / NOVICE / Na Veliki planini bo konec tedna veselo

Na Veliki planini bo konec tedna veselo

Vremenoslovci napovedujejo sončen vikend, z njim pa prihajajo tudi številni dogodki na Veliki planini!

V soboto in nedeljo vas v pastirskem naselju čaka veselica, vabimo vas na sobotni voden ogled po Veliki planini, za otroke pa pripravljamo dogodek »Pastirčkov dan«.

V soboto, 10.8., vas vabimo na voden ogled Velike planine z lokalnim turističnim vodnikom, s katerim si boste ogledali kapelo Marije Snežne, Gradišče, jamo Vetern’co, Preskarjev muzej ter druge skrite in manj skrite kotičke Velike planine. Izvedeli boste marsikaj zanimivega, o življenju pastirjev nekoč in danes, o siru trniču z Velike planine in druge zgodbe, ki jih s seboj nosi Velika planina. Voden ogled se prične na najvišji točki planine, Gradišče (vrh sedežnice), ob 10.30, ter zaključi pri gostišču Zeleni rob ob 13.30.

Prijave sprejemamo na booking@velikaplanina.si

Za naše najmlajše pripravljamo pastirske delavnice in sicer v nedeljo, 11.8. ob 10:30 pred Preskarjevim muzejem. Obiskali bomo pastirje, si izdelali pastirski klobuk, igrali pastirske igre, spoznali mitična bitja, ki živijo na Veliki planini, obiskali muzej ter zakurili ogenj.

Zberemo se ob 10.30 pred muzejem, delavnice se zaključijo ob 12:30. uri. Vabljeni vsi mladi radovedneži, ki bi želeli postati pastir za en dan!

11.8.2019, Maša v kapeli Marije Snežne ob 11. uri
11.8.2019, Pastirčkov dan, 10:30 – 12:30 (Preskarjev muzej)
11.8.2019, Sobotni vodeni ogled Velike planine, 10:30 (Gradišče)
15.8.2019, Maša v kapeli Marije Snežne ob 13. uri

Okrepčajte se z domačimi dobrotami v gostilni Zeleni rob!

Le nekaj metrov stran od vmesne postaje sedežnice, na Traticah, se nahaja gostilna Zeleni rob, z najlepšim pogledom v dolino. Nudijo tople in hladne napitke, domače enolončnice, sladke skutine štruklje, telečjo obaro, klobaso in kislo zelje, ajdove žgance in kislo mleko. V poletni sezoni je gostilna odprta vsak dan od 8:00 – 20:00.

Kapela Marije Snežne na Veliki planini

Leta 1945 so bile tako večina pastirskih koč kot tudi kapela požgane, kar je uničilo neprecenljivo arhitekturno dediščino, saj so bile nekatere koče stare več kot 200 let. Po požigu so kmetje sprva občasno mašo opravljali kar na pogorišču ob preprostem oltarju, pozneje pa po pastirskih bajtah. V letu 1951 pa so kmetje začeli nabirati les za novo kapelo, ki pa je neko noč v čudnih in nesrečnih okoliščinah pogorel.

Minilo je kar nekaj časa, da so si pastirji ponovno začeli prizadevati za gradnjo nove kapele. Jože Plečnik je naredil načrte za novo, moderno kapelo, a pastirji so si želeli kapelo, podobno nekdanji. Tako so pričeli graditi kapelo z manjšim zvonikom, po zasnovi enako prejšnji.

Delovne roke pastirjev, bajtarjev in preostalih ljubiteljev Velike planine so zaslužne, da je bila kapela zgrajena nazaj.

Tako je slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, blagoslovil kapelo 7. Avgusta 1988. Arhitekt, ki je načrte za kapelo narisal je gospod Emil Fijavž po predlogi arhitekta Vlasta Kopača.

Velika planina d.o.o.