Naslovnica / KOMENTARJI / Pisma bralcev / Parkiranje pri Zdravstvenem domu Kamnik: Grenka izkušnja mlade mamice v visoki nosečnosti

Parkiranje pri Zdravstvenem domu Kamnik: Grenka izkušnja mlade mamice v visoki nosečnosti

Parkiranje pri kamniškem zdravstvenem domu je že itak nekaj časa peroča tema v našem kraju, a kar se mi je zgodilo pred nekaj dnevi, spada v rubriko Saj ni res pa je. Kmalu bom mamica drugemu otroku, sem v zadnjem mesecu nosečnosti, predviden rok poroda imam v marcu.

Sredi januarja letos sem bila v ZD Kamnik naročena na nujen ginekološki pregled – takrat sem bila torej noseča že več kot sedem mesecev. Ravno zato, ker vem, da je pri ZD velikokrat težava dobiti parkirno mesto, sem se od doma namenoma odpravila prej. Pregled sem imela ob 13. uri, mož je bil v službi, leto in nekaj mesecev starega otroka sem pustila v varstvu pri tašči, tako da druge opcije, kot da se na pregled odpeljem sama, niti nisem imela. Pri ZD Kamnik sem bila že okoli 12.35. Povsod je bilo polno, krožila sem po parkiriščih – od tistega neposredno pred ZD do makadamskega pred srednjo šolo – vsaj 15 minut, če ne dlje, nakar sem, ker sem bila že pozna za pregled, zapeljala na Bevkovo ulico, ki se nahaja nad ZD. Tudi tam so bila vsa parkirna mesta zasedena, zato sem avto pustila na edinem možnem prostem mestu: na pločniku na Bevkovi ulici.

Ponavljam, da sem bila takrat v zadnjem tromesečju nosečnosti in da sem imela nujen pregled pri svojem ginekologu.

Ko sem okoli 14. prišla k avtu, sem videla, da sem med tem časom dobila obvestilo redarstva, nakar mi je bil izdan plačilni nalog (kazen 80 evrov, polovična 40 evrov).

Seveda mi je jasno, da je parkiranje na pločniku nepravilno, vendar menim tudi, da bi se moralo v taki situaciji upoštevati vse okoliščine. Občini očitno ni mar, da pred ustanovo, ki je namenjena bolnikom oz. v mojem primeru mamicam, ki so tik pred porodom (skratka ljudem, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč), ni zagotovljenih dovolj parkirnih mest, še več – najlažje je tja poslati mestnega redarja, ki piše listke kot po tekočem traku in tako spotoma še napolni občinski proračun.

Ker se mi je to res zdelo nepošteno, sem na občino poslala ugovor zoper prekršek, a tukaj se zgodba pravzaprav šele začne.

Mestnemu redarstvu sem v ugovoru obrazložila, da se mi zdi nepošteno, da v pozni nosečnosti nimam kje parkirati, čeprav imam nujen pregled pri ginekologu. Pojasnila sem jim, zakaj sem parkirala na pločniku na Bevkovi ulici. S tem, mimogrede, nisem zaprla nobene intervencijske poti. V tem primeru bi kazen še razumela, tako pa s parkiranjem nisem nikogar zares ogrožala. Tudi pločnik ni tako ozek, da pešec tam ne bi mogel mimo. Ugovoru sem priložila več dokaznega materiala, s katerim sem jim izkazala, da sem imela tisti dan in tisto uro res nujen obisk pri ginekologu, ugovor pa zaključila z vprašanjem – kje naj bi po njihovem sploh lahko pustila svoj avto?

Zares razjezil me je njihov odgovor na ugovor, ki sem ga dobila včeraj. In sicer, na občini so se odločili, da me kazni zaradi vseh opisanih (olajševalnih) okoliščin oprostijo in mi namesto tega samo izrečejo opomin. A pozor – tako moram namesto kazni (kot rečeno, je polovična 40 evrov) plačati ‘le’ sodno takso, ta pa znaša 30 evrov! Pod črto: kazen so ‘preimenovali’ v sodno takso (ker nekaj pa vendarle občina mora zaslužiti, kajne?!) in jo znižali za deset evrov.

Mladi in visoko noseči mamici so, upoštevaje okoliščine, kazen sicer spremenili v opomin, vseeno pa mora plačati 30 evrov sodne takse, kar je zgolj 10 evrov manj, kot če bi plačala “polovičko”.

Res se počutim, kot bi se nekdo delal norca iz mene. Da ne govorim o tem, da grem zdaj vsakič s strahom na pregled, ker nikoli ne vem, kje bom parkirala – niti ko grem h ginekologu, niti ko peljem otroka k zdravniku, kot recimo, pred nekaj dnevi. Kot da ni že dovolj naporno in stresno vse skupaj, se ukvarjam še s tem, ali me bo spet preganjal kakšen redar.

Vprašanje, kje naj bi po njihovem sploh lahko pustila svoj avto, če je povsod v okolici ZD vse polno zasedeno in če moram nujno do zdravnika (pa živim približno pet kilometrov stran, se pravi ne morem tja priti peš), pa je seveda ostalo neodgovorjeno. To očitno niti redarstva niti občine ne zanima.

Razočarana mlada mamica
(podatke hranimo v uredništvu)