Naslovnica / NOVICE / Porušeni dimnik OŠ Frana Albrehta ni končal v naravi, ampak na deponiji

Porušeni dimnik OŠ Frana Albrehta ni končal v naravi, ampak na deponiji

V času zimskih počitnic so pri Osnovni šoli Frana Albrehta porušili dimnik, občan občine Kamnik in bralec našega portala, pa je pred dvema dnevoma pri sprehodu v naravi naletel na gradbene odpadke za katere je menil, da so ostanki porušenega šolskega dimnika, ki jih je lastnik zasebnega zemljišča uporabil za zasipanje kmetijskih površin.

Bralec je pri sprehodu naletel na večjo količino odpadnega gradbenega materiala za katerega je menil, da pripada nedavno podrtemu dimniku OŠ Frana Albrehta.

Ker so določila o ravnanju z gradbenimi odpadki zelo stroga, za morebitno nepravilno odlaganje le-teh pa zagrožene precejšnje denarne kazni, smo vse skupaj preverili na Občini Kamnik, ki je, v skladu z Uredbo o ravnanju z gradbenimi odpadki, kot investitor v tem primeru v celoti odgovorna za ravnanje z gradbenimi odpadki,  ki so nastali pri rušenju dimnika osnovne šole.

Ostanki dimnika so na deponiji

Iz Občine Kamnik so nam posredovali odgovor, da je za vse gradbene odpadke, ki so nastali pri rušenju dimnika, poskrbel izvajalec EURONEP EKOLOGIJA družba za saniranje okolja, d.o.o., ki je ostanke porušenega dimnika odpeljal na lastno deponijo.

Ker se je, na podlagi fotografij, ki jih je različnim medijem razposlal zaskrbljeni in ekološko osveščeni občan, za ostaline šolskega dimnika zanimalo več medijev, je danes na zahtevo Občine Kamnik odgovorni nadzornik del opravil tudi pregled deponij, kjer se nahajajo ostanki dimnika, ki čakajo na ustrezno predelavo. To so na Občini Kamnik podkrepili tudi s slikovnim gradivom, hkrati pa dodali še, da sami zaenkrat, razen s strani medijev, še niso prejeli morebitnega obvestila o domnevno nepravilno odloženem materialu.

Ostanki porušenega dimnika čakajo na predelavo oz. recikliranje na deponiji.

Da so bili gradbeni ostanki porušenega dimnika ustrezno deponirani, nam je potrdil tudi Roman Žurbi, direktor podjetja, ki je izvajalo rušenje ter obenem dodal, da so beton in podoben odpadni gradbeni materiali pravzaprav nadvse koristna surovina, ki jo je, s posebnimi namenskimi stroji oz. drobilci, ki jih imajo v njihovem podjetju, moč uspešno predelati oz. reciklirati ter jih nato ponovno koristno uporabiti pri gradnji. Zato so v njihovem podjetju tovrstnega odpadnega materiala v bistvu veseli, zaradi česar jim niti najmanj ne pride na misel, da bi rabljene gradbene materiale brez koristi odmetavali v naravo, ali kam drugam, kamor tovrstni odpadki zagotovo ne sodijo. Svoje navedbe je Roman Žurbi prav tako podkrepil tudi s slikovnim gradivom, hkrati pa nas povabil, da si lahko ostanke dimnika na njihovi deponiji lahko ogledamo tudi sami.

Smotrna izraba surovin ali onesnaževanje?

Po primerjavi fotografij, ki nam jih je poslal zaskrbljeni občan, ter videoposnetka rušenja dimnika, je moč ugotoviti, da odloženi gradbeni material na zasebnem zemljišču ne pripada podrtemu dimniku, ampak najverjetneje izvira iz kake druge, bržkone zasebne podrte gradnje, saj je med betonom opaziti tudi večjo količino opeke, ki pa je podrti šolski dimnik ni vseboval.

 

Lastnik kmetijskega zemljišča je tako v skladu s kmečko logiko odpadni in nenevarni gradbeni material smotrno ponovno uporabil za nasipanje, utrjevanje in izravnavo erozijsko načete kmetijske površine, kar mu bo v prihodnje omogočilo lažjo in učinkovitejšo obdelavo zemljišča. To je moč sklepati tudi iz tega, ker je površina, ki je še pred dvema dnevoma kazala precej neugledno podobo, danes že prekrita z debelo plastjo zemlje, žal pa fotografije novega stanja še nimamo.

Odpadni gradbeni material, ki je služil kot nasipno gradivo za utrditev in izravnavo kmetijske površine ter še pred dvema dnevoma kazil okolico, je danes že na debelo zasut z zemljo, zemljišče pa ustrezno sanirano.

Tovrstno odlaganje nenevarnih gradbeni odpadkov (opeka, kamen, beton, les…), ki ne vsebujejo ostankov azbestne kritine, umetnih snovi ali kakih drugih naravi in zdravju škodljivih gradbenih materialov oz. odpadnih snovi, iz vidika onesnaževanja okolja najbrž ni sporna, saj je ponovni uporabi tovrstnih, nenevarnih odpadni materialov, naklonjena tudi zakonodaja, dokler pa s tovrstnimi materiali nasute površine niso dokončno sanirane, pa res ne izgledajo ravno najlepše in med naravovarstveno ozaveščenimi občani lahko zbujajo tudi upravičeno zaskrbljenost.

Novi primeri onesnaževanja narave

Še vedno je namreč odkritih vse preveč primerov nevestnega odlaganja (tudi nevarnih) odpadkov na mestih, kamor odpadki zagotovo ne sodijo, denimo v gozdu, na obrežju rek in potokov. Odpadke, ki jih ni moč na varen in strezen način ponovno uporabiti, je namreč potrebno odpeljati na ustrezno urejene deponije oz. odlagališča.

Ponovna uporaba nenevarnih gradbenih materialov je možna in smiselna, seveda pa je pri tem potrebno potegniti ostro ločnico med ponovno uporabo in onesnaževanjem iz malomarnosti, neozaveščenosti ali brezobzirnosti posameznikov, ki smeti in odpadke, na škodo vseh, še vedno vozijo v naravo.

O enem izmed takšnih primerov brezobzirnega onesnaževanja, ko je neznanec na obrežje reke Kamniške Bistrice stresel večjo količino salonitnih plošč, smo danes že poročali, žal pa lahko navedemo vsaj še tri podobne primere, in sicer nemarno odvržene smeti na območju Streliške ulice, Špice in Rudnika, katerih fotografije so nam posredovali bralci našega portala.

Fotografije in video: Občina Kamnik in bralci portala Kamnik.info