Naslovnica / NOVICE / Problematika kopanja pri izviru Kamniške Bistrice

Problematika kopanja pri izviru Kamniške Bistrice

V zadnjem času številni občani, pohodniki in drugi poročajo, da pri izviru Kamniške Bistrice, v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vse pogosteje opažajo kopalce, pri čemer gre največkrat za organizirane skupine.
Načeloma sicer podpiramo zdrav življenjski slog, saj vemo, da je kopanje v naravnih in še posebej hladnih (izvirskih) vodah eden od načinov krepitve zdravja. To je še zlasti tradicija v nordijskih državah. Čeprav kopanje pri izviru Kamniške Bistrice ni izrecno prepovedano, pa se vendarle odpirajo številna vprašanja in dileme, saj gre za izjemno občutljivo naravno okolje, prav tako pa tudi za naravno znamenitost, ki jo obiskujejo številni sprehajalci, turisti in pohodniki.

Okoljski in ekološki vidik

Dejstvo je, da tudi kopalci povzročajo onesnaženje vode. »Preko njih v vodo vstopi veliko onesnaževal, kot so na primer bakterije iz sline, ostanki izločkov, onesnaženost kopalk, kožno tkivo, sebum (izločki lojnih žlez), znoj, slina iz nosu in grla, lasje, kozmetika in amonijak (NH3)« (Lenntech). To je problem v kopalnih bazenih, še večji pa v občutljivih naravnih okoljih, kjer sta flora in favna še posebej občutljivi. Poleg tega pa je voda iz Kamniške Bistrice eden od virov, ki napaja ključni kamniški vodni vir Iverje. »Zajetje Iverje v Stahovici se napaja iz Kamniške Bistrice.« (Kamniški jamarji opozarjajo: Problem vodovodnega zajetja Iverje v Stahovici)

Spomnimo se, kakšne težave so se že pojavile v nekaterih najlepših slovenskih visokogorskih jezerih (Onesnaževanje gorskih jezer), kjer je vse bolj viden človekov vpliv. Čeprav izvira Kamniške Bistrice ne moremo povsem primerjati z visokogorskimi jezeri, pa je primerjava do neke mere vendarle možna in smiselna. Ob nizkem pretoku vode je namreč izvir Kamniške Bistrice primerljiv z visokogorskimi jezeri. Poglejmo si na primer ta zapis iz članka z naslovom Kopališče ob Krnskem jezeru:

»Drug velik problem pa so kopalci v jezeru. Krnsko jezero namreč sodi med najtoplejše v naših gorah, zato v vročih poletnih dneh privablja številne kopalce. Vedeti moramo namreč, da se ob kopanju s teles kopalcev v obliki potu sproščajo hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja jezera. Vsak kopalec tako ob vsakem kopanju prispeva povprečno en miligram fosfatov, če ne upoštevamo, da občasno zaidejo v jezero tudi produkti nekaterih drugih človekovih fizioloških procesov. Če je kopalec en sam, do problemov ne pride, če pa majhno gorsko jezero doživi množičen obisk, stanje ne more biti rožnato.«

Zato je z kopanje v Triglavskem narodnem parku z razlogom prepovedano:

»Zakaj pa je pomembno, da se ne kopate v višje ležečih jezerih?

  • ker s kopanjem v njih v majhne ekosisteme vnašamo snovi, ki so za njih lahko zelo škodljive in ogrožajo njihovo zdravje;
  • ker ne želimo onesnaževati virov pitne vode;
  • ker ne želimo ogrožati življenjskega prostora tako vodnih kot kopnih živali;
  • ker so zaščiteni vodni viri tako majhni ekosistemi, da bi že z majhnimi količinami škodljivih snovi lahko bistveno ogrozili naravno dediščino Triglavskega narodnega parka.«

Naravna in kulturna dediščina

Izvir Kamniške Bistrice je nedvomno del naše naravne dediščine, prav tako pa skupaj z Domom v Kamniški Bistrci predstavlja celovito kulturno dediščino. Že zdaj ima območje izvira status naravne vrednote (ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA KAMNIŠKOSAVINJSKE ALPE/ GRINTOVCI 2020, str. 58). Čeprav status naravne vrednote ni posebej zaščiten, pa že zdaj velja: »Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto.« (ARSO: Varstvo naravnih vrednot) Verjetno že ta status dopušča, da se na tem območju prepove kopanje.

Kljub temu pa predlagamo, da se to območje še bolj primerno zaščiti oziroma zavaruje, za kar imamo več možnosti: »Zavarovana območja so naravi parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki (zakon jih imenuje širša zavarovana območja) so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali pa država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni režimi in prepovedi.« (GOV.SI: Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki)

Predlagali smo že, da se obudi ideja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (Pobuda za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe), kar bi pomenilo sistematično varovanje celotnega območja; kratkoročno pa bi izvir Kamniške Bistrice ali širše območje zgornjega toka Kamniške Bistrice (kjer na primer ležita čudovita soteska Predaselj in Mali izvirek) lahko razglasili vsaj za naravni spomenik, kar je že ena izmed oblik zaščitenega območja (Priloga iz dokumenta ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA KAMNIŠKOSAVINJSKE ALPE/ GRINTOVCI na strani 53 kaže, da na območju Kamniške Bistrice sploh ni posebej zavarovanega območja).

V civilni iniciativi menimo, da kopanje pri izviru Kamniške Bistrice ni primerno ne z okoljskega ne z vidika naravne in kulturne dediščine. Še posebej problematično pa je, če je ta dejavnost komercialna in bo sčasoma postala množična (kar se do neke mere že dogaja). Občino Kamnik pozivamo naj to situacijo uredi. Na dolgi rok bi celotno območje Kamniško-Savinjskih Alp morali zaščititi kot regijski park, kratkoročno pa bi lahko širše območje izvira kamniške Bistrice lahko razglasili za naravni spomenik. Tako bi na tem območju lahko prepovedali kopanje in druge okoljsko škodljive dejavnosti. Spoštujemo zdrav življenjski slog, vendar ima prednost ohranitev našega skupnega okolja in naravne dediščine – za nas in naše zanamce.

Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico
Foto: Dušan Letnar