Naslovnica / NOVICE / S kamniško vodo (zaenkrat) ni nič hujšega, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje

S kamniško vodo (zaenkrat) ni nič hujšega, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje

Rezultati redne analize kvalitete pitne vode v vodovodnem sistemu Iverje so danes pokazali, da je voda v vodovodnem sistemi Iverje mikrobiološko oporečna, saj so bile v odvzetem vzorcu odkrite kloriformne bakterije, zaradi česar je bil sprejet začasen ukrep preventivnega prekuhavanja vode.

Danes zgodaj popoldne je med uporabniki oskrbe s pitno vodo v vodovodnem sistemu Iverje, ki oskrbuje okoli 20.000 uporabnikov in na katerem je pred nedavnim grozilo pomanjkanje vode, odjeknila novica, da je vodo pred zaužitjem znova nujno potrebno prekuhavati, saj je voda, kot je pokazala redna analiza kvalitete pitne vode, mikrobiološko oporečna.

Vse skupaj pa, po prvih razpoložljivih podatkih, k sreči in vsaj za enkrat, vendarle ni tako hudo, kot je bilo to moč razbrati iz samega obvestila o obveznem prekuhavanju vode, kajti v analiziranem in mikrobiološko oporečnem vzorcu vode, vsaj na samem zajetju, so bile, po naših informacijah, ki prihajajo iz preverjenih virov, odkrite zgolj kloriformne bakterije. Le-te so načeloma povsem neškodljive in jih je moč najti povsod v okolju, so pa res eden izmed pokazateljev, da je v vodi prisotna večja količina organskih in anorganskih snovi, kar kaže na potencialno možnost morebitnega resnejšega onesnaženja.

Prisotnost koliformnih bakterij v pitni vodi v tem letnem času, ko je na tleh že veliko odpadlega listja in odmrlih oz. trohnečih rastlin, ni prav nič nenavadnega, tako da lahko vzroke za »onesnaženje vode«, v kombinaciji s prvimi obsežnejšimi oz. obilnejšimi padavinami po dolgem času, bržkone lahko iščemo v povsem naravnih pojavih oz. vzrokih, vsaj nekoliko pa tudi v preveč togo strogih predpisih za obdelavo vode, ki za oskrbo s pitno vodo zapovedujejo domala povsem sterilno, če že ne skorajda »mrtvo« vodo.

Seveda ne gre izključiti tudi možnosti, da je tokratna oporečnost vode posledica neodgovornega ravnanja kakega posameznika, ki je kje nad zajetjem morda razlival gnojevko, ali, še huje, na črno praznil vsebino greznice, vseeno pa se nadejamo, da temu vendarle ni tako.

Prisotnost koliformnih bakterij je težava, ki jo dobro poznajo predvsem upravljalci vaških vodovodov oz. nekaterih manjših vodooskrbnih objektov in sistemov v lasti občine, ki so domala nedotaknjeni še od časov samoprispevkov, s katerimi so bili zgrajeni, ter že dlje časa nujno potrebni temeljite prenove in obnove, saj morajo uporabniki, ki se oskrbujejo s pitno vodo prek teh vodovodov, že nekaj let, prav zaradi tega, piti klorirano vodo, medtem ko je (bila) voda v vodooskrbnem sistemu Iverje klorirana zgolj izjemoma in ob izrednih dogodkih.

Koliformne bakterije

Skupina različnih bakterij, ki jih najdemo ne samo v blatu, ampak tudi v okolju. Če v vzorcu pitne vode nismo potrdili tudi prisotnosti E.coli in/ali enterokokov, jih ne moremo uporabljati kot pokazatelje fekalnega onesnaženja. Preskus je uporaben za presojo onesnaženja z večjimi količinami organskih in anorganskih snovi iz okolja, ustreznosti priprave vode, onesnaženja po pripravi vode, poškodovanosti ali napak v omrežju ipd. Po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04) so koliformne bakterije uvrščene v Prilogo I, del C, med indikatorske parametre. Mejna vrednost za koliformne bakterije je: 0/100 ml.

Vir: NIJZ – Opis mikrobioloških parametrov (povezava)

Kot je navedeno na spletni strani NIJZ, kjer so opisani posamezni mikrobiološki in kemijski parametri, ki se uporabljajo za zdravstveno ustreznost pitne vode, je za koliformne bakterije, med drugim, zapisano: »Če v vzorcu pitne vode nismo potrdili tudi prisotnosti E.coli in/ali enterokokov, jih ne moremo uporabljati kot pokazatelje fekalnega onesnaženja. Preskus je uporaben za presojo onesnaženja z večjimi količinami organskih in anorganskih snovi iz okolja, ustreznosti priprave vode, onesnaženja po pripravi vode, poškodovanosti ali napak v omrežju ipd.«, obenem pa je potrebno vedeti, da posamezne mejne vrednosti za indikatorske parametre niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, ampak dajejo zgolj informacijo o urejenosti celotnega sistema za oskrbo in imajo opozorilen pomen.

Kljub temu, da v vzorcu pitne vode, ki je danes povzročil alarm, ni bilo odkritih nevarnih oz. patogenih baterij ali kakih drugih nevarnih snovi, pa je bil, skladno s predpisi in zahtevami oziroma kot jih od upravljavcev vodooskrbnih sistemov zahtevajo zakonodaja in pristojne službe, sprejet ukrep, da je vodo na vodovodnem sistemu Iverje pred zaužitjem obvezno potrebno prekuhavati, kar pa je, vsaj po našem mnenju, nekoliko pretiran ukrep, še posebej, če upoštevamo, da je klor za človeka mnogo bolj strupen in nevaren, kot pa kloriformne bakterije. Ampak to pač ni v pristojnosti Komunalnega podjetja Kamnik, ampak od odločevalcev, ki, zgolj iz preventivnih razlogov, sprejemajo preveč togo sterilne pravilnike in zakonodajo, vseeno pa vam priporočamo, da preventivni ukrep upoštevate in vodo pred uživanjem preventivno prekuhate.

Kot skrbnik  vodovodnega sistema Iverje je Komunalno podjetje Kamnik obenem izvedlo oz. še izvaja tudi vrsto drugih preventivnih ukrepov, s katerimi poskušajo odkriti oz. odpraviti morebitne možne vzroke onesnaženja, od temeljitega pregleda (s kamero) in čiščenja meteorne kanalizacije ob zajetju, ki ni pokazalo kakih posebnosti, do iskanja različnih možnih drugih virov onesnaženja vse do izvira reke Kamniške Bistrice.

Na distribucijskem sistemu oskrbe z vode vodovodnega sistema Iverje je bilo sočasno že zagnano razkuževanje vode, tako da vode najbrž že kaj kmalu ne bo potrebno več prekuhavati, kar pa, z drugimi besedami, pomeni, da bo voda v vodovodnem sistemu Iverje, vsaj dokler analize ne pokažejo njene ponovne neoporečnosti, žal klorirana.

Kot nam je na terenu povedal Grega Cvirn, prokurist Komunalnega podjetja Kamnik, ki kot koncesionar upravlja z vodovodi v lasti občine Kamnik, bodo delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki, tako kot sam in člani njegove družine, povečini tudi sami pijejo vodo iz omenjenega vodovodnega sistema, storili vse kar je v njihovi moči, da se stanje znova čim prej normalizira, obenem pa v pogovoru še dodal, da se tudi sam nadeja, da gre tokrat vzroke za prisotnost koliformnih bakterij v vodovodnem zajetju pripisati zgolj naravnim dejavnikom oz. jeseni, ne pa v morebitni onesnaženosti vode zaradi človeškega ravnanja, pri čemer je izrazil skrb zaradi neurejenega stanja na Veliki planini, na kar že dlje časa opozarjajo tudi kamniški jamarji, saj na to, če voda v zajetje že pride onesnažena, nimajo nobenega vpliva.

Upamo, da bodo ponovna vzorčenja vode, ki se že izvajajo, čim prej pokazala, da je voda v vodovodnem zajetju Iverje ponovno povsem neoporečna oz. brez kloriformnih bakterij, ter da je že kmalu ne bo več potrebno klorirati, pri čemer pa se ne smemo slepiti, da slej ko prej, če občina Kamnik ne bo nemudoma resno in premišljeno pristopila k reševanju problematike pitne vode ter hitremu in temeljitemu odpravljanju vseh možnih vzrokov onesnaževanja, ne bo prišlo do resnejšega onesnaženja pitne vode.

Kot smo dejali že na začetku, s kamniško vodo, kljub mikrobiološko spornemu vzorcu, ki je pokazal prisotnost koliformnih bakterij, (vsaj zaenkrat) ni nič pretirano narobe, vseeno pa nam vse skupaj lahko služi kot resen opomin, da se je potrebno problematike varovanja vodnih virov in oskrbe ter zagotavljanja čiste pitne vode v občini čim prej lotiti z največjo resnostjo.

 

X