Naslovnica / NOVICE / Skrivnostne strategije kamniškega turizma

Skrivnostne strategije kamniškega turizma

V zadnjem času je bilo vsaj občasno nekaj slišati o strategiji turizma Občine Kamnik, vendar je način s katerim se kamniški Zavod za šport in turizem loteva ključnega dokumenta, ki bi predstavljal osnovo za razvoj kamniškega turizma, loteva na precej nenavaden, včasih na skorajda tajen način.

Pred časom smo namreč dobili neuradno informacijo, da je Zavod za turizem in šport »objavil« razpis za izdelavo strategije turizma Občine Kamnik, na katerega pa naj ne bi bilo odziva. Ker javne objave tovrstnega razpisa ni bilo moč nikjer zaslediti, smo za informacije zaprosili Občino Kamnik, od koder so nam posredovali podatek, da je Zavod za turizem in šport izvajalca za pripravo Strategije razvoja turizma občine Kamnik v letih 2014-2020, le-tega iskal že leta 2012, in sicer po t.i. enostavnem postopku, kar pomeni, da razpis ni bil javen, ampak je bilo Povabilo k oddaji ponudbe poslano zgolj trem povabljenim ponudnikom.

Gledano zgolj z vidika zakona, je zadeva, skladno s Pravilnikom o javnem naročanju, ki za naročila v vrednosti do 20.000 evrov ne zahteva javnega razpisa, najbrž povsem nesporna, je pa, milo rečeno, dokaj nenavadna. Pričakovati bi namreč bilo, da bo Zavod za turizem in šport Občine Kamnik, v želji, da pridobi kar največ dobrih in raznolikih idej, ki bi lahko prispevale k razvoju in usmeritvam kamniškega turizma, tovrsten razpis, četudi gre za naročilo male vrednosti, objavil javno ter dal s tem možnost sodelovanja kar najširšemu krogu zainteresiranih, ne pa zgolj peščici vabljenih.

Iz odgovora Občine Kamnik sicer ni moč razbrati kdo so bili izbranci, ki so prejeli povabilo, niti ne višine sredstev, ki je bila za Strategijo predvidena, saj je zapisano le: »V skladu s Pravilnikom o javnem naročanju z dne, 4. 9. 2012, je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik izvajalca za pripravo Strategije razvoja turizma občine Kamnik 2014-2020 iskal po enostavnem postopku, ki velja za naročila storitev vrednosti do 20.000 €. Postopek je potekal tako, da se je trem ponudnikom po elektronski pošti poslalo Povabilo k oddaji ponudbe, ki ga je pregledala pravna služba Občine Kamnik in kjer so bile navedene splošne zahteve, obseg del, rok, pogoji za prijavo na povabilo, merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, kje se dobijo dodatne informacije ter kako mora ponudba prispeti na Zavod.«

Ker v zahtevanem roku na Zavod ni prispela nobena ponudba, so se, po navedbah Občine Kamnik, zaposleni Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar ter podžupan Občine Kamnik Matej Slapar, ki pokriva področje turizma odločili, da Strategijo razvoja turizma v občini Kamnik 2014–2020 izpeljejo v sodelovanju s študenti, ki že sedaj delujejo na področju turizma v občini Kamnik.

Delovno skupino tako sestavljajo: podžupan Občine Kamnik Matej Slapar, samostojna strokovna sodelavka za področje turizma na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik Alenka Hribar, Sara Vidmar (študentka podiplomskega (magistrskega študija) na Ekonomski fakulteti Ljubljana, smer turizem, ki že 5 let sodeluje z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik), Grega Ugovšek (študent podiplomskega (magistrskega študija) na Ekonomski fakulteti Ljubljana, smer turizem; lokalni turistični vodnik, predsednik Turističnega društva Kamn’k in zunanji sodelavec pri nekaterih projektih na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik), Luka Schnabl (uni. dipl. ekonomist, nekdanji zunanji sodelavec Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik) ter Nace Koncilja, študent geografije.

Razen prej omenjene delovne skupine, je bila oblikovana še ena delovna skupina, ki jo sestavljajo: v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar kot predstavnik športnega turizma, direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek, direktor Golfa Arboretum Dejan Ljubenović, direktor Term Snovik Ivan Hribar, v.d. direktorja Velike planine d.o.o. Leon Keder, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar, predstavnica sobodajalcev Vesna Resnik, predstavnik mladih Grega Ugovšek, predstavnica turističnih društev Maja Žagar, predstavnik pohodništva Ivan Resnik (predsednik PD Kamnik) in predstavnik gostinskih ponudnikov Primož Repnik.

Postopek priprave naj bi temeljil na Analizi turističnega povpraševanja, oz. kot v odgovoru navaja Občina Kamnik: »Postopek priprave temelji na Analizi turističnega povpraševanja in relevantnih razvojnih dokumentov, ki jo je lani pripravila Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo. Analitičnemu delu se bo dodal še popis turistične ponudbe ter pričakovanja večjih turističnih ponudnikov, s katerim sta podžupan in strokovna sodelavka za turizem opravila intervjuje.«

Po pripravi prvega osnutka naj bi omenjeni v svoj krog povabili še zunanjega strokovnjaka (ime ni navedeno), ki bo dodal še svoje videnje in pripombe.

Strategija razvoja turizma v občini Kamnik 2014–2020, naj bi bila predvidoma končana julija 2015.

Glede sestave delovne skupine je bilo pred že časom, oz. ob njeni sestavi, moč med (manjšimi) kamniškimi turističnimi ponudniki zaslediti kar nekaj skepticizma in dvomov, saj si od vsega skupaj ne obetajo kaj dosti učinka, nekateri povabljeni v delovno skupino, pa so sodelovanje celo odklonili. Prevladuje namreč bojazen, da bodo v Strategiji, glede na sestavo delovne skupine, znova prevladali preveč »vrtičkarski« interesi »velikih«, medtem ko se bo na manjše turistične ponudnike, ki v sicer v nekoliko manjšem obsegu, vendar pestro in dobrodošlo prispevajo k raznolikosti turistične ponudbe v občini Kamnik, znova pozabilo. Pa s tem niso mišljeni zgolj gostinci, ki nam običajno pridejo najprej na misel, ampak tudi trgovci, ustvarjalci, umetniki, organizatorji prireditev in vsi drugi, ki, vsak po svoje, skrbijo za to, da se je turistom v mestu in občini prijetno.

Po svoje imajo skeptiki najbrž kar prav, kajti če je še pred časom občino Kamnik pestilo pomanjkanje nočitvenih kapacitet, kar se je v preteklih letih občutno izboljšalo, bi bilo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti utripu in dogajanju v mestu in občini, predvsem različnim spremljevalnim zabavnim programom in dejavnostim, ki bodo turiste dlje časa zadržale v občini. Turistom, ki pridejo v Kamnik in niso ravno navdušeni rekreativci, pohodniki, ali ljubitelji naravnih lepot in pohajkovanja po naravi, resnici na ljubo, običajno že po nekaj dneh bivanja v Kamniku povečini postane dolgčas. Lepa izjema je čas v trajanju Kamfesta, ali morda tudi Dnevov narodnih noš, ko so mestne ulice polne ljudi. Vendar so DNN preveč stlačene v en sam vikend, zato bi jih morda kazalo, namesto v par prenatrpanih dni, raztegniti v prijeten festival, ki bi za teden ali dva popestril pozno poletni utrip mesta in občine.

»Sestavljalci delovnih skupin« bi morebiti morali razmisliti tudi o tem, da se izdelav strategij morda lotevajo z napačnega konca, pretežno s strani ponudnikov, ki so nehote omejeni predvsem vsak s svojim interesom, medtem ko je stran uporabnikov teh storitev oz. turistov najbrž vse premalo zastopana. Nenazadnje pozabljamo, da v Kamniku, redno ali občasno, živi tudi kar nekaj tujcev, ki bi znali najbrž koristno opozoriti na prednosti in pomanjkljivosti ponudbe ter na stvari, ki jih, spričo samoumevnosti, ne znamo ne dovolj poudariti, ne ponuditi, čeprav bi jih lahko.

Najbrž tudi zaradi tega, ker imamo Kamničani precej zoprno lastnost, da smo preveč zapečkarsko samovšečni, zato že od nekdaj živimo v začudenju, kako to, da turisti, ko smo vendar tako lepi in fini, naši kraji pa najlepši na svetu, ne čakajo kar v vrstah na mejah naše občine.

Ampak, če se ozremo nekoliko v zgodovino mesta in občine lahko ugotovimo, da se je večina večjih in pomembnejših sprememb v mestu odvila predvsem na pobudo ljudi, ki so, bodisi v mesto prišli od drugod, bodisi se vanj vrnili iz tujine.

Res je, da je bilo v zadnjih par letih izpeljanih kar nekaj nadvse dobrodošlih in odmevnih projektov, ki so presegli običajni kamniški (turistični) okvir, povečalo se je tudi število obiskov turistov, ampak sodeč po trenutnem stanju se je bati, da se, nekoliko polenjeni lovorikami in uspehom, znova vračamo nazaj v zaspano udobnost samovšečne ustaljenosti, katere glavni argument je v tem, da vsaj ne dela škode, ampak pelje pa tudi nikamor ne.

Zaradi tega bi najbrž razne kamniške »delovne skupine« in »turistične strategije« potrebovale vsaj nekaj prevetritve in dobrodošlega »mešanja krvi«, k čemur pa »tajni« oz. vabljeni razpisi ter kratko postavljeni roki za izbiro novega direktorja Zavoda za turizem in šport, gotovo ne pripomorejo.