Naslovnica / NOVICE / Slovesnost ob 78-letnici ustanovitve udarne brigade Slavka Šlandra na Šipku

Slovesnost ob 78-letnici ustanovitve udarne brigade Slavka Šlandra na Šipku

V nedeljo, 8. avgusta 2021, je na Šipku nad Blagovico potekala slovesnost v spomin na ustanovitev VI. Slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra.

Prireditve v organizaciji ZB NOB Lukovica ter ZB NOB Kamnik, Domžale, Celje, Mozirje, Žalec in Moravče, so se udeležili številni gostje: predsednik pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednjeslovenske regije Jože Kosmač, podžupan občine Domžale Marjan Ravnikar, predsednik ZB NOB Kamnik Dušan Božičnik in drugi predsedniki ter predstavniki občinskih in Krajevnih odborov ZB, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter še živeča borka Šlandrove brigade tovarišica Valerija Skrinjar Tvrz-Valči.

Kulturnem programu in položitvi venca je sledil slavnostni govor županje Občine Lukovica,  mag. Olge Vrankar, ki se je v nagovoru dotaknila zgodovinskega dogajanja pred 78. leti, ko je bila na Šipku nad Blagovico, 6. avgusta 1943, ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigade Slavka Šlandra.

Komandant brigade je bil Janko Sekirnik – Simon, komisar pa Mitja Ribičič – Ciril. Brigada je bila ustanovljena z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini.

Na zbornem mestu so se zbrali Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon, skupaj pa so šteli 350 starih, prekaljeni borcev in okrog 400 novincev, ki pa so sprva imeli le 287 pušk in 12 strojnic.

Poseben pomen je brigada imela, ker je delovala na območju, ki ga je Hitler hotel vključiti v nemški rajh. Poimenovali so jo po Slavku Šlandru, predvojnem organizatorju partijskih organizacij na Štajerskem ter začetniku oboroženega boja. Gestapovci so ga ustrelili 24. avgusta 1941, potem ko so ga aretirali v Mariboru, kjer je poskušal iz zapora rešiti Slavo Klavoro.

Brigada se je takoj po ustanovitvi premaknila na Menino planino, kjer je pripravila veliki miting. Premiki brigade so bili potrebni, da bi se izognili morebitni nemški hajki, saj je bilo v enoti veliko neoboroženih novincev. Po osmih dneh od ustanovitve je brigada doživela ognjeni krst, jeseni 1943 pa ni nobeni drugi brigadi v Sloveniji uspelo izvesti toliko ofenzivnih akcij, kot prav Šlandrovi brigadi. zato je kmalu dobila naziv udarna brigada. Poleg bojnih akcij je nenehno skrbela tudi za mobilizacijo novih borcev, njihovo vojaško usposabljanje in politično vzgojo.

V brigadi Slavka Šlandra so imeli razvito tudi kulturno-prosvetno dejavnost, v njej pa je deloval eden izmed najboljših medvojnih in povojnih slovenskih pesnikov Peter Levec-Boris.

Zapisal: Marjan Križman
Fotografije: Dušan Božičnik