Praznik kulture na OŠ Stranje: Pesem moja je posoda tvojega imena…

“Jaz pa tebi, draga, želel sem dopasti“  … ob Prešernovem dnevu v OŠ Stranje   

Ob slovenskem kulturnem prazniku je  v telovadnici OŠ Stranje potekala prireditev, ki sta jo  povezovala devetošolca Luka Peter Romšak in Iza Golob.

Prešernovo plodno  ustvarjalnost  je vodila ljubezen, ljubezen do umetniškega ustvarjanja, do lepe slovenske besede  pa tudi do ljubljene osebe, zato je bila rdeča nit ljubezen.  Igralci dramske skupine Baretka  in instrumentalisti so jo opevali in  prepletali z dramskimi prizori, verzi in citati, glasbo ter  plesom.

Prešernovo ljubezensko izpoved smo skušali čimbolj približati mladim, tudi s poustvarjanjem.  Leon Balantič je pesem Roka Trkaja interpretiral  v rap izvedbi ob spremljavi  bobnarja  Jakoba Mihaliča. Sodobni povodni mož –  motorist ( Leon Balantič )  je ob brnenju  zvabil »bejbo na kul motor«, novinarka ( Tija Vidovič)  je potem poročala: » Vrtinec so vidli gasilci dereč, Urške iz 9.a pa videl nobeden ni več.«

Monolog užaloščene  Urškine matere je  hlipaje in oblečena v črnino odigrala Brita Mandelj.

Lara Vettorazzi se je z dramatizacijo in recitacijo povsem vživela v vlogo Prešerna. Ko v  kazini prvič med plesalkami ugleda lepotico Primicovo Julijo, ga  le-ta zavrne. Primicovo Julijo  je prepričljivo odigrala Ela Uršič, njeno sestrično pa Tjaša Uršič.  Prešeren jo najprej gleda zviška, češ: » Si lepa, si zala, pod palcem imaš, a tvoje bogastvo ena sama je laž.«

V dramskem prizoru, kjer Julijina mati ( Lara Potokar) svari Julijo in njeno sestrično, se ponovno srečajo v trnovski cerkvi. Ob orgelski spremljavi ji Prešeren recitira ljubezenske gazele in zaključi: »Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi blodi.”

Prijatelj Matija Čop ( Luka Peter Romšak ) opazi Prešernovo zaljubljenost in  mu svetuje,

naj napiše  venec sonetov.  Res je napisal venec sonetov v  obliki magistral in z akrostihom.

Sonetni venec, edini venec, ki ni nikoli ovenel …Sledi veličasten prizor igralcev, ki ob kitarski spremljavi Martina Tkalca prebirajo magistrale iz 10-metrskega plakata in ga enotno strnejo  v vzklik: Primicovi Julji.

Povezovalka Iza Golob je predstavila Prešerna kot očeta otrok, ki jih je imel z Ano Jelovškovo. Hčerka Ernestina ( Rebeka Krt), klical jo je Tinka, se je z ljubeznijo spominjala očeta in pripoved zaključila: »Ljubezen poveličuje napako: kjer ga drugi obsojajo, ljubezen skuša odpuščati.«

Čarobni besedi ljubezen pa smo  dodali  še drugo čarobno besedo: hvala.  Hvala Francetu Prešernu za vse, kar je dal slovenskemu narodu, hvala vsem umetnikom: glasbenikom, plesalcem, igralcem.  Hvala tudi gledalcem, da smo lahko skupaj podoživeli del umetnosti.

 Hvala tudi vsem, ki so pripomogli, da je prireditev tako uspela: učiteljici Brigiti Ozimek Kumek  in učencem  likovnega snovanja, ki so poskrbeli za  veličasten plakat in ostale ilustracije, hišniku Nenotu Borščaku  za postavitev scene, glasbeniku Alešu Korošcu za pomoč pri izvajanju skladb,  Andreju Kočarju za ozvočenje. Za scenarij in kostumografijo je poskrbela mentorica Mira Papež, za zvočne posnetke Tjaša Potočnik, igralka Rebeka Krt pa se je izkazala tudi kot frizerka, saj je poskrbela za  pričeske vseh nastopajočih.

Bučen aplavz na zaključku prireditve je bil za  vse nastopajoče najlepši: hvala!

Mira Papež,
mentorica dramske skupine Baretka