Naslovnica / NOVICE / Blagoslovitev lesenih in pravih konjičev na Križu

Blagoslovitev lesenih in pravih konjičev na Križu

Vsako leto se na Križu pri Komendi, tako kot drugje po Sloveniji na Štefanovo blagoslavlja konje in tudi ostalo živino, blagoslov pa jih varuje in jim nameni zdravje.

Na Križu ta običaj traja že zelo dolgo vendar nihče ne ve natančno kdaj se je z blagoslovom pričelo. Zanimivost Kriškega žegnjanja je v lesenih votivnih figuricah, za katere etnolog Janez Bogataj pravi, da so najlepše v državi, zagotovo pa so stare vsaj 300 let. Kdo in kdaj je figure izrezljal se žal ne ve, je pa z njimi povezan obred pri katerem lastnikom konj ni bilo potrebno gnati živine k blagoslovu, saj so namesto pravih konj blagoslavljali figure.

Figure zbrani nesejo k stranskemu oltarju v Kriški cerkvi, v katerem je sveti Štefan, tam pa jih med sveto mašo duhovnik blagoslovi. Poleg figur se blagoslavlja tudi voda in sol, s katerima potem nakrmijo živino. Danes se je sveta maša pričela ob deseti uri med katero je duhovnik blagoslovil lesene konjiče in živino, ob enajstih pa je sprevod konj krenil mimo cerkve.

Da k obredu lastniki pripeljejo žive konje je pred 28 leti predlagal domačin Ivan Hlade, prav tako pa se je na njegovo pobudo pričela izvajati praznična prireditev. Na Štefanovo pa veljajo ponekod tudi malce drugačni obredi oziroma vraže, ki jih nekateri še vedno prakticirajo. Rečeno je, da če si želimo ostati mladi, se moramo na Štefanovo jutro umiti v mleku. Drugje fantje, ki si želijo družice, s seboj k maši prinesejo vrv in si med maševanjem izberejo svojo deklico. Fant naj bi ob koncu maše izbranko pripeljal domov in se z njo poročil.

O Štefanovem je pisal že Janez Vajkad Valvasor, ki je v Vojvodini Kranjski zapisal o “imenitni slovesnosti, blagoslovitvi konj v Nevljah pri Kamniku”. Samo Štefanovo pa izhaja, tako kot večina krščanskih praznikov iz poganskih obredov. Blagoslovitev konj je bilo našim prednikom glavno obredno opravilo, pri katerem pa so konje žrtvovali Volosu Štefanji dan pa je prevzel in pokristjanil del tega starega obreda.

Staremu običaju, ki ne le zavaruje živino temveč je tudi povod za druženje in pogovor Križani ostajajo zvesti, danes pa so se zbrani po koncu obreda lahko posladkali še s pecivom in ogreli s toplim čajem.