GRS Kamnik, vse najboljše za 100 let vašega dela

Kamniški gorski reševalci so s simpatično in duhovito pripravljeno slavnostno akademijo obeležili ter proslavili stoletnico organiziranega reševanja v gorah na Kamniškem.

Včeraj zvečer se je v Domu kulture Kamnik odvila slavnostna akademija, s katero so kamniški gorski reševalci slovesno obeležili stoletnico organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem. Le-to praznujejo na dan ustanovitve Rešilne postaje, ki je bila v Stahovici, kot predhodnica GRS Kamnik, ustanovljena pred stotimi leti, in sicer 22. junija 1922, medtem ko je sama zgodovina reševanja v Kamniških Alpah, ki so obljudene domala že od nekdaj, čemer pričajo tudi številne arheološke najdbe, zagotovo še precej starejša. Pa ne le zaradi nevarnosti v gorah, ampak predvsem zato, ker so prebivalci krajev pod Kamniškimi planinami že od nekdaj pripravljeni priskočiti na pomoč, bodisi domačemu, bodisi tujemu človeku, ki se znajde v težavah.

Da sta pod kamniškimi gorami solidarnost in nesebična pomoč še vedno zelo domača, domala vsakodnevno dokazujejo tudi zdajšnje generacije kamniških gorskih reševalk in reševalcev, ki so še včeraj, skorajda tik pred samo slovesnostjo, izpod Korošice v dolino, k sreči ne peš, ampak ob pomoči helikopterja, na varno spravili dvoje zaplezanih planincev.

V veliko veselje obiskovalcev sinočnje prireditve, ki so se v veliko dvorano Doma kulture Kamnik zgrnili z vseh koncev Slovenije, so kamniški gorski reševalci, z duhovitim dramskim prikazom reševanja v nekdanjih časih, s katerim so se sočasno na izviren in spoštljiv način poklonili tudi spominu na Franceta, Toneta, Petra in Lojzeta Erjavška, legendarne Jerinčkove brate, ki so z gora nad Kamniško Bistrico, ljudi reševali še prej, preden so postali prvi »uradni« gorski reševalci na Kamniškem, delček reševanja uspeli prenesti tudi v samo dvorano.

Ob častitljivem jubileju so kamniškim gorskim reševalcem, razen številnih gorsko-reševalnih tovarišev iz drugih krajev in podpornikov, na sinočnjo slovesnost prišli voščit in čestitat tudi mag. Stanislav Lotrič, namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije ter seveda tudi kamniški župan Matej Slapar, ki so se družno in domala en glas kamniškim reševalcem zahvalili za vsa dobra dela in rešena življenja.

 

Župan je predsedniku GRS Kamnik Sreču Podbevšku ob tej priložnosti izročil posebno zahvalo Občine Kamnik, kamniški gorski reševalci pa so se, še bolj kot zahvale, razveselili predvsem obljube, da bodo do septembrskega odprtja njihovih novih prostorih, slednjič dobili tudi vodo.

Z uporabnim simboličnim darilom je kamniškim gorskim reševalcem čestital tudi Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je predsedniku kamniškega društva izročil dolgo, 100 metrsko vrv.

Kamniškim gorskim reševalcem pa ob sto letnici njihovega organiziranega delovanja ne gre čestitati zgolj zavoljo častitljivega jubileja ter plemenitega dela, ki ga opravljajo z reševanjem ljudi v gorah in še kje, ampak tudi za izvrstno pripravljeno in izpeljano slavnostno prireditev, pri čemer gre poudariti, da so kamniški gorski reševalci, ob pomoči Mojce Volkar – Trobevšek, ki je slovesnost tudi vodila in povezovala, celo prireditev pripravili in izvedli v lastni režiji.

Na njej namreč niso pokazali zgolj svojega reševalnega znanja, ampak tudi nemalo ustvarjalnega in dramskega talenta, s katerim so uspeli slikovito in tudi čustveno podati vsaj majhen vpogled v svoje reševalno delo, ki ne prinaša zgolj lepih in veselih trenutkov, ampak včasih žal tudi žalostne in trpke spomine.

Da zaradi prostovoljnega udejstvovanja gorskih reševalcev, ki odhitijo na pomoč ne glede na vreme ali uro dneva in noči, nemalokrat trpi tudi družinsko življenje, pa so, kot nekakšna duhovita pika na i cele prireditve, s svojimi iskrenimi odgovori spomnili otroci gorskih reševalcev, ki svoje očete in mame hkrati občudujejo, obenem pa jih je zanje, vsakič, ko odidejo od doma, tudi strah. Vseeno pa pravijo, da bodo nekoč, ko bodo veliki, tudi sami postali gorski reševalci, tako da se kamniškim gorskim reševalcem za podmladek zagotovo ne gre bati.

O veselih in tragičnih plateh reševalnega dela, pri katerem jim je nemalokrat v pomoč tudi humor, so tekom priložnostne okrogle mize spregovorili Cene Griljc, Janez Kosec, Irena Mušič Habjan, Jernej Lanišek in Matej Ogorevc.

Zaključna beseda na prireditvi je pripadla slavnostnemu govorniku Sreču Podbevšku, predsedniku GRS Kamnik, ki je svoj sicer napisan govor že po nekaj prebranih stavkih zvil v dlani, nato pa sproščeno, učinkovito, rutinirano in jedrnato, kot se kamniški gorski reševalci lotevajo reševalnih akcij,  povedal, da delo GRS Kamnik v jubilejnem letu še zdaleč ni končano, napovedal jesensko odprtje novih prostorov, izid zbornika ter se zahvalil vsem, ki društvu kakorkoli pomagajo, pri čemer se ni pozabil zahvaliti ne nekdanjim, ne zdajšnjim članom društva GRS Kamnik, ki ga vodi.

Slavnostna prireditev se je, atraktivno, kot se je tudi začela, končala z reševalno akcijo, le da z modernejšo, saj je »ponesrečenca« tokrat z nevarne odrske skalne police, nekako tako, kot še pred par urami izpod Korošice, ob pomoči kamniških gorskih reševalcev odnesel helikopter.

Članice in člani GRS Kamnik, najlepša hvala za ves vaš trud ter vse najboljše ob vaši 100-letnici.