Naslovnica / NOVICE / Odgovor na pismo bralca: Kaj se ne – dogaja na CSD Kamnik

Odgovor na pismo bralca: Kaj se ne – dogaja na CSD Kamnik

V zvezi s pismom bralca z naslovom »Kaj se dogaja na CSD Kamnik« pojasnjujemo, da je poslanstvo centrov za socialno delo pomoč ljudem v stiski na način, da soustvarjamo rešitve v okviru realnih možnosti. Pogledi na rešitve so občasno tudi različni med nami in uporabniki, v tem primeru so  uporabnikom na voljo različne pritožbene poti, kjer pristojni preverijo zakonito in strokovno delovanje CSD.

Vsako potrditev našega dela ali napotek kako izboljšati naše delovanje sprejemamo odprtih rok.   CSD Osrednja – Slovenija – vzhod opravlja svoje naloge za skoraj 120.000 ljudi. V lanskem letu smo imeli pet nadzorov socialne inšpekcije, samo en inšpekcijski nadzor je dal napotke za spremembo našega dela. Od leta 2019 se število inšpekcijskih nadzorov zmanjšuje, obenem se veča delež nadzorov, kjer socialna inšpekcija ne ugotavlja pomanjkljivosti v našem delu.

Vsaki pritožbi glede nezadovoljstva z delom enote se posvetimo in ugotavljamo možnosti za nadaljnje sodelovanje z istimi strokovnimi delavci, v paru z drugim strokovnim delavcem ali prenesemo obravnavo na drugo enoto oz. zaprosimo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) za obravnavo na drugem CSD.

Opisani primeri v pismu bralca ne odražajo dejanskega stanja, saj večine primerov izpostavljeni strokovni delavki sploh nista obravnavali.  Ne moremo se izogniti vtisu, da gre za namerno blatenje in diskreditiranje naših zaposlenih zaradi aktualnih obravnav.

Odgovore o  delovanju CSD v Kamniku podajamo na način, da zaščitimo osebne podatke in varujemo dostojanstvo vseh vpletenih, posebej pa  tistih, ki so pri nas iskali pomoč ali pa jo bodo še iskali.

V zvezi s kamniškim detomorom pojasnjujemo enako kot že v preteklosti, da CSD lahko učinkovito pomaga samo, ko pozna dejanske razmere v družini. Trditve o zamenjavi vodstva zaradi postopkov socialne inšpekcije nikakor ne držijo.

Glede priznavanja statusa invalidom  drži, da so bile od leta 2000  do 2018 izdane štiri napačne odločbe na področju  invalidskega varstva. Ko smo napako ugotovili, smo se opravičili in jo nemudoma odpravili in o tem poročali tudi MDDSZ. Ker to ni bila osamljena praksa le enega CSD, je MDDSZ pristopilo k sistemski odpravi težav in pripravilo nov Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, ki je že bil sprejet v državnem zboru.

Umor 34-letne ženske je izjemna tragedija, ki je žal nihče ni mogel predvideti. Zaščita žrtev nasilja v družini je dolgotrajen in zahteven proces različnih deležnikov od CSD do policije, sodišča in nevladnih organizacij.  Kljub temu, da smo zgoraj naštete organizacije pripravljene pomagati, žrtve velikokrat ne povedo vsega o tem, kaj se jim dogaja za štirimi stenami. Žal so v takšnih primerih naše možnosti za pomoč  močno okrnjene in omejene. Vsaka taka zgodba se nas izjemno dotakne in nam je resnično žal, da žrtve ne spregovorijo pravočasno. Kljub temu vztrajamo v delu z njimi, poskušamo vzpostaviti zaupni odnos, jim pomagati zaupati  vase in v druge ljudi  ter  jih opolnomočiti do te mere, da ne postanejo spet žrtve.

Ločitve znanih osebnosti so velikokrat pod dodatnim drobnogledom javnosti. Ob težavah v partnerskih odnosih so pričakovanja staršev velikokrat takšna, da bo njihovo mnenje o tem kaj je dobro za otroka tudi mnenje strokovnega delavca na CSD. Vloga strokovnega delavca na CSD je, da poda mnenje o tem kaj je v največjo korist otroka,  da zna pri obeh starših prepoznati in ubesediti tako močne kot šibke točke njune vzgoje in njunega odnosa do otroka.  Sodišče in ne CSD pa je tisto, ki odloči o tem kako bo  v prihodnosti  s strani obeh staršev potekala skrb za otroka. CSD ne določa obsega in načina stikov, pričetka ali konca stikov med straši in otroci, ampak samo v izjemnih primerih začasno izvaja stike izključno po odredbi sodišča.

Nasilje v družini je dostikrat tesno povezano z razpadom partnerskih zvez in predrugačenjem družinskih odnosov. Kot družba smo vsi zavezani k ničelni toleranci do nasilja.  A to terja tudi odkrite pogovore o tem katere korake sprejeti, da zaščitiš sebe in otroke.

Ob razpadih partnerskih zvez je sprva večina odraslih ujeta v lastni bolečini ob izgubi partnerja. Hitreje, ko zmorejo predelati razpad partnerstva, prej se  lahko osredotočijo na izvajanje starševske vloge na drugačen način – ne več pod isto streho. V redkih primerih, ko tega ne zmorejo, se starši znajdejo v začaranem krogu – v iskanju drugih odgovornih za trpljenje družine in žal ne zmorejo uvida v lastne vire moči, v to, da se rešitev za njihovo trpljenje najverjetneje skriva v njih samih.

Tudi v teh primerih smo na CSD staršem na voljo za strokovno pomoč v okviru realnih možnosti, ne moremo pa pri tem pomagati , če sami tega nočejo.

V zvezi z navedbo, da je prišlo do  odrivanja in loputanja vrat na škodo uporabnice , odločno zavračamo opisane enostranske interpretacije dogodka. Če in ko bodo organi pregona raziskali  te očitke, bomo z njimi sodelovali, da se objektivno ugotovijo dejstva. Dodajamo še, da CSD Osrednja Slovenija – vzhod ne razpolaga s podatkom, da bi bila zoper katerega od zaposlenih v zadnjih treh letih podana kazenska ovadba.

Glede primera, ko naj bi bivša partnerka poslala družbo nasilnikov nad očeta svoje hčerke, pojasnjujemo, da  smo na CSD  vse tovrstne žrtve usmerjali na policijo in o grožnjah poročali policiji. Sodišče in ne CSD presoja kazensko odgovornost. Ni naloga CSD ugotavljati ali in kako je do kaznivega dejanja resnično prišlo. Naloga strokovnih delavcev je v teh primerih strokovna podpora in pomoč pri  spoprijemanju s posledicami tragičnih izkušenj,  a le če jo žrtve sprejmejo.

Podobno kot v zdravstvu se tudi zaposleni na CSD velikokrat ob našem delu, ko želimo pomagati v skladu s stroko, srečujemo z grožnjami uporabnikov.  Nekaj takšnih varnostnih incidentov je bilo tudi v preteklem letu in o vseh smo obvestili policijo. Razumemo in sprejemamo stiske naših uporabnikov, ko pa njihov način izražanja stiske preide v nasilje bodisi verbalno, psihično ali fizično, takrat tudi mi udejanjamo ničelno toleranco do nasilja.

Trdno verjamemo, da je možno tako spore kot rešitve iskati le v konstruktivnem in spoštljivem dialogu.

Zato ponovno vabimo vse, ki so se prepoznali v pismu g. Roka Čeplaka  k strpnemu, spoštljivemu in konstruktivnemu sodelovanju z nami. Le tako lahko skupaj naredimo korak naprej v iskanju rešitev za njihovo boljšo prihodnost.

Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod
Andreja Rihter,
direktorica