Miha Maleš je bil vsestranski umetnik, posvečal pa se je tudi svoji veliki ljubezni – knjigi. Prvič ga srečamo že leta 1925 kot ilustratorja knjige Slavka Savinška Poredni smeh; leta 1929 v samozaložbi izda knjigo Rdeče lučke ali risbe o ljubezni. Delo ilustratorja pravzaprav nikoli ne opusti, se pa začne ukvarjati tudi urednikovanjem in med leti 1929 in 1930 postane urednik revije Ilustracija, kasneje pa prevzame revijo Umetnost, ki je izhajala med leti 1936 in 1945. Ne smemo pozabiti na njegovo Bibliofilsko založbo, kjer izda Prešernov Sonetni venec, ilustriran z njegovimi ilustracijami, knjigo Slavni Slovenci in pesnitev K. H. Macha – Maj, v prevodu Tineta Debeljaka z avtorjevimi izvirnimi ilustracijami, če omenimo le nekatere.

Maleša in njegovo delovanje na knjižnem področju bo predstavila Breda Ilich Klančnik, Valvasorjeva nagrajenka za življenjsko delo. V svet muzealstva oz. galerijske dejavnosti je vstopila leta 1975 v Umetnostni galeriji Maribor, leta 1989 pa se je zaposlila v ljubljanski Moderni galeriji, kjer je začela z vrsto temeljnih retrospektivnih razstav, kot sta bili retrospektivi Franceta Pavlovca v domači hiši in Vena Pilona v galeriji na Dunaju. Pripravila je vrsto razstav po slovenskih razstaviščih, na katerih je predstavila Franceta Goršeta, Jakoba Savinška, Dragico Čadež in druge, sodelovala pa je tudi pri nekaterih pomembnih referenčnih publikacijah, med drugim je za Veliki splošni leksikon DZS prispevala prevode, priredbe in avtorska gesla s področja likovne umetnosti na Slovenskem.