Medved na Veliki planini

Med Veliko in Menino planino lovci že dlje časa opažajo stalno prisotnost medveda, kar kaže na to, da medvedje v naših krajih niso več zgolj prehodni gostje, ampak kar stalni prebivalci območja med Menino in Veliko planino.

Da se tudi na območju Črnivca ter Velike oz. Male planine potika kosmatinec oz. kosmatinci, lovci po sledeh in iztrebkih redno opažajo že vse od spomladi, medveda pa so s pomočjo avtomatske lovske kamere že večkrat uspeli fotografirati tudi pri krmišču divjadi nad Kališčem.

Kot nam je povedal Franci Spruk, predsednik Lovske družine Stahovica, prisotnost medveda opažajo že dlje časa, ne gre pa zgolj za enega samega, ampak najmanj dva medveda, kar naj bi potrdila tudi preiskava DNK vzorcev iztrebkov, ki so jih posredovali Zavodu za gozdove.

Večji izmed obeh kosmatincev, ki je na sliki, je kar spoštljivo velika in odrasla mrcina, saj naj bi po ocenah tehtal okrog 200 kilogramov, medtem ko je manjši, po domnevah lovcev naj bi bil star kake tri leta, težak okrog 100 kilogramov, redno pa zahajata tudi na območje Velike planine, vse tja do Šomaške griče, prisotnost medveda pa je bila zabeležena tudi v tem tednu.

Omenjena medveda pa nista edina kosmatinca, ki se nahajata na območju med Veliko in Menino planino, saj naj bi se na območju Menine planine nahaja tudi medvedka z mladiči, zabeležena pa je bila tudi prisotnost več drugih, različnih medvedov, kar kaže na to, da imamo najverjetneje tudi v gozdovih na Kamniškem stalno medvedjo populacijo.

Zaenkrat še ni zabeleženih primerov, da bi »kamniški« medvedje povzročali težave ali škodo, kar kaže na to, da je moč z medvedi živeti tudi v sožitju, saj se medved človeku največkrat umakne že preden pride do morebitnega srečanja.

Vseeno pa najbrž ne bo odveč, če ste na območju medveda oz. pri obiskovanju gozdov in hribov med Veliko in Menino planino,  kjer potekajo tudi številne rekreacijske poti, vendarle nekoliko bolj previdni in pozorni, predvsem pa da ob morebitnem srečanju upoštevate nekaj nasvetov in navodil, ki so jih pripravili v Zavodu za gozdove Slovenije.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

• ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
• nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije