Naslovnica / KOMENTARJI / Pisma bralcev / Novogradnja ali sanacija obstoječe športne dvorane

Novogradnja ali sanacija obstoječe športne dvorane

Iz zapisanega o kamniški športni hali se zdi, da še ni razrešena dilema, ali objekt zamenjati z novim, ali sanirati starega.

Zgrajen je bil v času samoupravnih interesnih skupnosti po vzoru podobnih med Celjem in Mariborom in to v obliki prireditvenega šotora. Tam so si takratni odločevalci nekatere ogledali in so bili tipični za športne dvorane in šolske telovadnice v tistem času. Kamniške šolske strehe in nosilce so takrat načrtovalci dimenzionirali za pol metra mokrega snega, s termo- in drugimi izolacijami pa se niso ukvarjali.

Sneg so vzele podnebne spremembe, a potrebe uporabnikov in drugi dejavniki, ki jih je kamniška občina, kot je razvidno iz prispevka na Kamnik.info, že preučevala, so tako drugačni, da sanacija obstoječega objekta nikakor ne more biti niti smiselna niti ekonomična. Strokovnjaki tudi vedo, kolika je varna življenjska doba materialov tako starih objektov. Sedanjo športno halo bi morali glede na te argumente podreti do tal in postaviti novo iz modernih materialov in po sedanjih in jutrišnjih potrebah uporabnikov pa tudi v čast mesta in občine, ki to zasluži. Tudi njene vzornice (v Celju – Lava ter Šentjur, Campus Ptuj, Kidričevo) so že pred leti nadomestili z novimi. Ti novi objekti so tudi lepi, unikatni arhitekturni dosežki, za kraj ponos in okras. Kamnik si to zasluži. Športna dvorana ni samo streha nad glavo med vadbo, tudi promovira šport, gibanje nasploh in zdravo življenje in naj bo temu spomenik.

Razen funkcionalnosti so danes pomembni tudi stroški obratovanja in vzdrževanja. Zdi se, da bi bilo v Kamniku smiselno upoštevati zlasti porabo energije. Dober približek pasivne hiše znatno zniža stroške kljub za nekaj odstotkov višji investiciji. Zasuk objekta in drugi ukrepi, da bo osončen in se bo toplogredno ogreval, v vročem poletju pa bo umetno zasenčen (v Kamniku je ok. 45 vročih dni, pretežno počitniških). Nekateri novi objekti na Štajerskem stojijo čudno postrani glede na okolico, ker so zunanji dejavniki nadvladali večni sistem hiš v eni vrsti. Alternativni energetski viri so v razvoju: kolektorjev ne uporabljamo več, fotovoltaika otežuje gašenje požarov, talnica pa zaradi naše hudourniške reke niha in bi kljub bazenu morda motila delovanje toplotnih črpalk. Vsekakor na bodočem objektu ne bi smeli eksperimentirati za potrebe populizma.

Čeprav bo objekt prvenstveno namenjen športu, rekreaciji in zdravemu življenju bi lahko služil občasnim kulturnim prireditvam z večjim število obiskovalcev, če bo zagotavljal dovolj sedežev. Sedeži na tribunah, ne zgolj klopi, so bolj udobni za spremljanje prireditev. Kljub prizadevanjem je kamniški kulturni dom v času prenove ostal pri majhnih kapacitetah, zato Kamnik nima kulturnih prireditev višje kvalitete, kar velja tudi za druge izvedbeno dražje ali obsežnejše športne, kulturne in druge dogodke, ki se pokrivajo z vstopnino. To je bila nekoč posledica nižjih kulturnih potreb in ambicij odločevalcev nasploh, ljudje z višjimi kulturnimi potrebami pa morajo od nekdaj v Ljubljano. Marsikje, tudi v Stožicah, lahko vidimo detajlne rešitve, ki omogočajo širjenje prostora za gledalce kadar je to potrebno, in postavitev najetega odra, ki ga športna dvorana običajno nima. V zvezi s tem pa je nujen tudi prostor za shranjevanje. Načrtovanje športnih dvoran se običajno začne pri vsebini, tloris pa je njena končna posledica.

Ker je za nekatere športe nujna višina, ki je sedanja dvorana nima, se tako pridobi tudi prostor za dodatne sedeže. Če bodo dejavnosti tudi nad športno dvorano, izkušnje drugih, tudi enega nekdanjega kamniškega vzornika, opominjajo na projektiranje stropa, da te dejavnosti zaradi prevelikih vibracij ali obtežbe ne bi bile ovirane, in na načrtovanje ter preizkus akustike (odmevi, popačenja, slabo slišni koti).

Tudi raznovrstna ponudba bi lahko povečala prihodek objekta. Pomembno je izkoristiti niše, npr. v mansardah, za individualne treninge športnikov za delo v manjših skupinah, tudi za trg, za garderobo ter sefe za shranjevanje opreme. In ne pozabiti na manjše, a številne sanitarno higienske »postaje« z varovalkami pri porabi vode!

Potrebno bi bilo, da se v podrobno načrtovanje dvorane aktivno vključijo kamniški športniki in poznavalci s širokim vpogledom v področje. Naj pripomorejo, da Kamnik dobi časten in lep objekt za sedanjo in naslednje generacije. To bi morda v denarju stalo nekaj več, v vrednotah in uspehih pa bi se obilno vračalo.

Mag. Vanda Rebolj