Naslovnica / KOMENTARJI / Pisma bralcev / Pismo bralca: Želel sem kupit štruco kruha…

Pismo bralca: Želel sem kupit štruco kruha…

Ker ga radi pečemo doma, sem šel po kvas. Trgovina je blizu, bom vzel še mleko, za latte macchiato. Grem z avtom. Eh, moram še tankat prej. Pridem na pumpo. »PCT mate?«  »Imam CPP in USB ključek s slikami! Bo to ok?« »Ja gosod, sam masko dejte gor.« »Ne nosim maske. A dam lahko roko čez usta?« »Ne, dejte mi kartico in pin mi povejte.« »1819. Ok. Dizla mam«. 

Šibam naprej po kvas. Aja, pa še v knjižnico bo treba prej. Eh.  Spet maska. Le zakaj sem otroke sabo vzel?! 3,6,8 let. Na šaltarju: »Gospod, vsi bomo umrl zarad vas, vse boste okužu…« »Gospa, ne bom, sam knjige bi rad vrnu.« »Ne, brez maske ne morte! Bom klicala policijo.« Otroke pošljem po knjigice. So že veliki, Karina, najstarejša vse zrihta. Bravo mala. Medtem na blagajni, vmešata se dva gospoda, enega poznam. Z masko do čela me žali, mi dirigira, očita. Sam ostajam miren. »Gospod, mu rečem, povejte mi, kar mi mate za povedat, pol me pa pustite pri miru.« Gospa na recepciji kliče policijo. Odgovor negativen: »Gospod ne krši ničesar,” se sliši preko telefona. No shit, Sherlock.  Končno mi pustijo plačat letno članarino in vzet nekaj knjig. Otroci nemo opazujejo fotra. Tukaj se bo marsikdo zgražal, zakaj to počnem pred malimi? Ker želim, da vedo, da je nekaj hudo narobe.

Pozabimo kvas. Pustimo dizel. Če preskočim čas, sedaj virusa ni. Ljudje mi ne težijo več. Ne skačejo v mene (tudi fizično ne več), ne gledajo me s tistimi velikanskimi obsojajočimi očmi, ki nemo ždijo nad masko. Ne maltretirajo otrok. Pozabili so, da je virus sploh kdaj bil in se samo še zgražajo na Rusi. Prijazni so do strank, do ljudi, ker so lahko agresivni na drug način. Do nekoga oz. nečesa, ki ga ne poznajo. Nov virus se imenuje tujec na vzhodu.

Res želite živeti v svetu, ki potrebuje sovražnika? Se res želite opredeljevat, kljub temu, da se vam še sanja ne kaj je res in kaj ni?  Če se kaj lahko naučimo iz zgodovine je to, da spoštujmo mati naravo, bližnjega in prijatelja. Nasmehom na obrazu ne verjamem več, ker sem pozabil kako izgleda. Želite, da ta fenomen postane navada? Želite ločevanj na bele in temne?

Si želite vplivati na vašo usodo? Seveda je možno. Zaupajte svojemu srcu. Pojdite na volitve. Hvala.

Rok Zore, Kamnik

 

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve