Naslovnica / NOVICE / Pismo mojemu županu

Pismo mojemu županu

Sem Kamničanka, ki plačuje redno davek, nisem članica nobene stranke in mi ni vseeno, kakšnega župana bomo imeli.

Želim si sposobnega, izobraženega, z znanjem kakšnega tujega jezika, predvsem pa poštenega.

Težko si predstavljam, da bo župan oseba, ki se ne bo spoznal niti na svoje županske obveznosti in če bi moral odločati o pritožbi na občinske odločbe, pa ne bi imel primerne izobrazbe.

Kot davkoplačevalka ne želim plačevati čete svetovalcev. Dokler gre iz mojega žepa ne, če pa gre iz županovega pa me ne moti.

Govorijo, da je potrebno varčevati pa naj se začne pri svetovalcih in zunanjih sodelavcih. Vreča je več ali manj enaka, samo razporeditev bi morala biti drugačna. Prioritete morajo biti pri otrocih in mladini.

Cirius je zavod, ki ima invalidne otrokem klančin za dostop na železniško postajo v centru mesta ni. Pred stopnicami na železniško postajo so zaparkirani avtomobili in dostop ni mogoč.

Šola Frana Albrehta ni statično stabilna. Samo en močnejši potres jo lahko zruši. O novi šoli se govori že leta, denar je odletel neznano kam pa se še do sedaj ni našel junak, ki bi poskrbel za otroke.

Ceste so delno urejene, vendar samo tiste, ki so okoli Občine. Vodovodne cevi so še vedno iz azbesta v samem centru. Okoli železniške postaje Kamnik mesto, je košnja trave samo enkrat do dvakrat letno; ljudje tako malomarnost opazijo.

Stavba železniške postaje je porisana. V parku Evropa stoji Titanova »preša«, ki je ostala pozabljena od razstave Kam so šle vse kamniške fabrike. Pa mislite, da ta res sodi v park?

Kamnik naj bi bil turistično mesto. Pa je res? Kam pa naj gredo turisti v centru mesta na zajtrk ali kosilo ali večerjo poizkušat krajevne specialitete?

Kamnik naj bi bil srednjeveško mesto pa razen malega gradu, starega gradu in romanske kapele ni nič.

Včasih je bilo veliko gostiln z domačo hrano. Planinka, Malograjski dvor, Pri Grogu, Pri Cererju, Pri nebeškem očetu, gostilna Pri Gorenc, Pri Bundru. Turisti v opoldanskih urah ne morejo na pošto, ker je le-ta zaprta.

Občinski možje do sedaj niso imeli niti strategije, kaj bi radi imeli v Kamniku. Pa sedaj isti možje kandidirajo za župana. Vsi hočejo revitalizirati mesto pa istočasno dovoljujejo spremembo iz bivših lokalov v stanovanjsko rabo. Kako pa naj bo oživljeno mesto bilo; brez lokalov, brez ponudbe, celo brez klopi, ki so jih v letošnjem letu pospravili že pred prireditvijo narodnih noš?

Nihče nima posluha za kulturno dediščino, saj se ob vsaki priliki odpre celo Šutna, da gre vojska vozil skozi mestno jedro. Da o hrupu in smradu bencinskih hlapov niti ne govorim.

Vsi županski kandidati pred volitvami obljubljajo urejen bivši KIK oz. Smodnišnico. Za to pa je dragi moji že prepozno. To je bil zame najlepši kotiček Kamnika. Sedaj pa je kot kura brez perja, ki umira na obroke.

Dreves ni več. Tam so rasle posebne kavkaške smreke, ki so jih namensko zasadili delavci. Debele so bile več kot en meter, dolge pa do 30 m. Zaradi tako grobega izseka ima Kamnik več vetra in slabši zrak. Zaradi ugodnih pogojev, so se sedaj tam namnožile kače.

Bilo je na milijone zvončkov, ki so med drugimi zaščiteni, šmarnice so izkopane, obstajajo še divji telohi in orhideje, ki so zaščiteni, ampak samo na papirju. In občinarji še vedno ne vedo, kaj početi z ubogim draguljem, ki ima med drugim tudi svojo železniško postajo.

Zaradi neukrepanja in nezainteresiranosti pristojnih, je to območje postalo največje gradbišče ne le v Kamniku ampak daleč naokoli.

Področje bivše Smodnišnice je tako samo še dodaten madež v nizu že obstoječih kot so bivša klavnica v mestu, Utokova jama, objekti Alprema na Usnjarski ulici.

Prav tako nihče ne ve kaj početi z mekinjskim samostanom, pa je darilo padlo prav iz neba.

Želim si župana, ki bo znal udariti tudi po mizi in narediti red v mestu Kamnik in da bosta poštenost in znanje na prvem mestu. In da bo mesto res postalo Mesto in mu povrniti ugled, kot ga je imelo nekoč, ko je bil Kamnik celo pred Bledom.

Jarc Darja, Kamnik