Naslovnica / NOVICE / Policija svetuje: Za varnost svojega premoženja lahko največ storite sami

Policija svetuje: Za varnost svojega premoženja lahko največ storite sami

Nepremičnine, vozila in predmeti so toliko varni, kolikor za varnost naredijo njihovi lastniki

Na območju celotne Slovenije Policija zadnja leta beleži upad premoženjskih kaznivih dejanj. Obravnavanih je bilo manj vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, manj je bilo ropov in tatvin, zelo pa se je zmanjšajo tudi število drznih in roparskih tatvin ter premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestah in avtocestnih počivališčih. Varnostna slika se skozi leta tako izboljšuje, kar pa ne pomeni, da do teh kaznivih dejanj ne prihaja več.

Zato sta Matija Breznik iz Policijske uprave Ljubljana in Marko Panić iz Policijske uprave Kranj na novinarski konferenci v Škofji Loki danes opozorila, da je v izogib oškodovanju vedno in povsod potrebno skrbeti za svoje imetje.

varnost pu ljubljana

Priložnostne tatvine, ki so najpogostejša premoženjska kazniva dejanja in so velikokrat posledica ravno opustitve samozaščitnih ukrepov, se v veliki meri lahko prepreči že z ustreznim in skrbnim odlaganjem ali shranjevanjem predmetov. V splošnem gre pri teh kaznivih dejanjih namreč za odlaganje denarnic, telefonov, torbic, tabličnih računalnikov, nahrbtnikov ipd. predmetov na vsem dostopna in dosegljiva mesta brez ustreznega nadzora. Tako odloženi predmeti so lahka tarča za tatove tudi v vozilih, zato jih tudi tam ni priporočljivo puščati. Posledica takega odlaganja so priložnosti za tatove in škoda za lastnike.

Enako previden je potrebno biti tudi pri preprečevanju drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, saj smo predvsem v okolici mest tako na območjih Policijske uprave Ljubljana kot tudi Kranja obravnavali več primerov, ko so storilci z različnimi dejanji preusmerjali pozornost oškodovancev in jih potem okradli. Žrtve teh kaznivih dejanj so najpogosteje starejši občani, storilcev pa je običajno več. Njihove vloge so razdeljene, kazniva dejanja pa izvršujejo tako, da nekdo osumljenca s spraševanjem po neki stvari (pot, nasvet), predmetu (staro železo, orodje, stroji), s ponujanjem storitve (dimnikarstvo, vodovod, servis) ali preprosto s pogovorom o nečem zamoti in preusmeri njegovo pozornost stran od hiše ali premoženja. Medtem drugi storilec – lahko jih je tudi več – vstopi v hišo ali stanovanje in ga pregleda ter odtuji vredne predmete, najpogosteje denar in zlatnino.

Oškodovanci kazniva dejanja policiji običajno naznanijo šele več ur ali celo naslednji dan po dogodku, kar otežuje preiskavo kaznivega dejanja. Samozaščitni ukrepi ob pristopu nepoznanih oseb, da se prepreči morebitno oškodovanje, so zato v takih primerih nujni, povezani pa so predvsem s stalnim spremljanjem teh oseb, varovanjem lastnine (zaprta in zaklenjena vrata, pospravljeni vredni predmeti ipd.) in z ustrezno previdnostjo. Od oseb, ki se npr. izdajajo za serviserje ali izvajalce del lahko vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico, delovni nalog ali drug dokument.

Drzne tatvine se v poletnem času pojavljajo tudi na avtocestah, kjer storilci do oškodovancev pristopajo predvsem s ponujanjem pomoči pri menjavi predrtih pnevmatik ali s prodajo izdelkov sumljive kvalitete in izvora.

Bolj nasilne pa so roparske tatvine, ki jih je sicer malo, gre pa za dejanja, ki so najpogosteje povezana z nepričakovanimi napadi na oškodovance. Pri roparski tatvini bi storilec oškodovanca zato, da bi ukradeno stvar obdržal, napadel ali mu zagrozil z napadom, tarča pa so pogosto torbice oz. stvari v torbicah, ki jih ženske prenašajo v roki ali na ramenih.

V poletnih mesecih, ko so oškodovanci z doma, so lahko tarče tatov tudi nepremičnine. Vlomov poleti sicer ni nič več kot v preostalih mesecih, so pa vseeno pogosti primeri, ko so storilci izkoristili daljšo odsotnost oškodovancev, vlomili v objekt, ga pregledali in odtujili stvari. Storilci najpogosteje nasilno vstopajo z vlamljanjem skozi okna in vrata, odnašajo pa zlasti denar, nakit in tehnično opremo, kar predstavlja približno polovico odnesenih predmetov. Obravnavani so bili tudi primeri, ko so storilci vlomili v objekt ali stanovanje in ga skoraj v celoti izpraznili. Kradli so podnevi, dlje časa, sosedom pa so se izgovorili, da so iz selitvenega servisa ter da se sosedje selijo.

Šibke točke na nepremičninah so zlasti okna in vsa vrata (balkonska, vrata hiše, garaže) za pa kar oškodovanci v veliko primerih poskrbijo že kar sami, ko okna puščajo odprta, vrata pa odklenjena. Sicer pa je lahko v prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi vlomljeno v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa še veliko prej.

Zato je potrebno izvajati vsaj osnovne samozaščitne ukrepe. Gotovine in zlatnine se ne hrani doma, bolj varen je najem sefa; hiša naj ne daje videza, da je dlje časa prazna; oken se ne zastira; ne pušča se obvestil na telefonski tajnici; poštni nabiralnik pa je potrebno redno prazniti ali pa preusmeriti pošto. K preprečevanju vlomov zelo pomagajo tudi različne kombinacije tehničnega in mehanskega varovanja. Priporočljiva so časovna stikala za samodejno prižiganje luči; magnetna stikala, ki oddajo zvok visoke frekvence; zagozde z alarmom; tehnična vrata; če so vgrajena elektronska varovala, je treba po skrbeti tudi za njihovo neprekinjeno napajanje ipd. V veliko pomoč so lahko tudi sosedi, zato je koristno poznati in imeti dobre odnose z ljudmi in v okolju, v katerem živimo.

Če pa kljub vsemu pride do vloma, svetujemo, da oškodovanci o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. V prostor naj ne vstopajo, ker je storilec lahko še v objektu, uničijo pa lahko tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo za koliko so bili oškodovani, sproti pa uničujejo še sledi. Svetujemo, da oškodovanci počakajo pred vrati in pokličejo policijo, med tem pa opazujejo prostor in okolico ter navežejo stik z bližnjim sosedom.

Storilci lahko vlomijo tudi v vozila, predvsem na parkiriščih, ki so poleti polna vozil ob večjih turističnih centrih, ob morju, na gorskih izhodiščih in drugih turističnih krajih. Ti vlomi so velikokrat posledica neustrezno odloženega vrednega predmeta v vozilu in priložnosti, ki jih ponujajo neosvetljena, neurejena in polna parkirišča. V vozilo je lahko vlomljeno v nekaj sekundah, povzročena škoda pa velikokrat presega vrednost ukradenega predmeta.

Ker je varnost naša skupna dobrina, ki jo policisti ustvarjamo v tesnem sodelovanju z občani, jih zato želimo spodbuditi, da bi bolje poskrbeli za svojo varnost in zaščito svojega imetja. Če pa kljub vsemu postanejo žrtev kaznivega dejanja, naj o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113!

Maja Ciperle Adlešič.
predstavnica za odnose z javnostmi PU Ljubljana

Foto: PU Ljubljana