Popravek prispevka “Bodoča avtopralnica v Podgorju razburja sosede”

Na elektronski naslov uredništva našega portala smo prejeli zahtevo za objavo popravka prispevka “Bodoča avtopralnica v Podgorju razburja sosede” – objavljenem 19. 7. 2015, ki nam ga je, po pooblastilu Milice Škedelj in Silve Bizjak, posredovala odvetnica Nataša Pirc Musar.

Popravek objavljamo v celoti in v obliki, kot nam je bil posredovan:

Spoštovani g. urednik,

v skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih vas v zakonitem 30 dnevnem roku prosim, da v vašem cenjenem mediju objavite naslednji popravek s fotografijami vred, ki ga vlagam v imenu mojih strank, gospe Milice Škedelj in Silve Bizjak. Prosim, če me obvestite, kdaj boste popravek objavili, naj vas opozorim, da zakon pravi na istem mestu, kot je bil objavljen članek.

Dne 19.7.2015 ste v vašem mediju objavili prispevek z naslovom “Bodoča avtopralnica v Podgorju razburja sosede”.

Ker v njem niste odslikali realnega stanja in navedb gospe Anče Cvirn niste preverili pri mojih strankah, vam podajamo naš pogled na razmere v Podgorju ob delavnicah podjetja CICA d.o.o. Nobena od mojih strank od gospe Cvirn ni dobila nobene pomoči, ne v denarju ne kako drugače. Gre za čisto natolcevanje in iskanje izgovorov. Reakcija mojih strank se ni zgodila zaradi tega, ker “se je zaprla pipica”, temveč preprosto zato, ker se pred njunima hišama dogaja nezakonita črna gradnja, ki posega v interese mojih strank.

Naravnost smešna je trditev gospe Cvirn, ki vam je rekla, da so bila do sedaj izvedena zgolj zemeljska dela, kar naj bi bilo dovoljeno, morebitnih nepravilnosti v zvezi z gradnjo, pa naj ne bi bilo (za kakšna zemeljska dela gre, lahko vidite na fotografiji, ki jo prilagam – gre za izkop do 1,5 metra globine in betoniranje ter izgradnjo odtokov). To, da naj bi bila takšna “zemeljska dela” dovoljena, seveda ne drži, saj vsak, ki je kdaj gradil hišo, še kako dobro ve, da tudi kleti in izkopa ne moreš narediti brez gradbenega dovoljenja. Vsak projekt se gleda kot celoto in marsikaj je pod zemljo ša kaj bolj zanimivega (ali spornega) kot nad zemljo (v tem primeru nas recimo zanima, kam se bodo zlivale odplake kemikalij, ki jih bo uprabljala avtopralnica).

Ignoranca gospe Cvirn do zakonov je brezmejna, ki jo celo opravičuje s tem, da bo zagotovila dve novi delovni mesti. Pohvale vredno, a dejstvo, da gradi brez gradbenega dovoljenja, ostaja in delovati izven zakona pač ni dovoljeno nikomur, niti takšnim entuziastom in človekoljubom kot je gospa Cvirn. V pravni državi si logike ignoriranja zakonodaje poslovnež takšnega kova, kot je gospa Cvirn, ne bi smel privoščiti.

Drži, da upravna enota ne more preprečiti črne gradnje, a povedali so vam, da gradbenega dovoljenja ni, zakaj ne odreagira pristojni gradbeni inšpektor, je pa že druga zgodba.

Če bi gospa Cvirn želela biti korektna do svojih sosedov, bi počakala na izdajo gradbenega dovoljenja, to pa je postopek, kjer bi moje stranke lahko priglasile t.i. stransko udeležbo in bi tako v postopku samem lahko uveljavile svoje pravice. Stransko udeležbo smo že prijavili za izdajo gradbenega dovoljena za nadstrešek, ki tudi še ni izdano, saj je upravna enota zahtevala dodatna pojasnila. Mimogrede, samo v ponazoritev, zahtevati gradbeno dovoljenje za nadstrešek, ki pokriva betonsko podzemno gradnjo, je ravno tako, kot bi zahtevali gradbeno dovoljenje zgolj od prve plošče naprej vaše hiše. Poskusite. Zagotavljam vam, da vam ne bo uspelo.

Prebiram odlok občine Kamnik o prostorsko ureditvenih pogojih in tam, glej ga zlomka, piše, da je ograja lahko visoka le 1,50 m (in tudi za to t.i. nezahtevno gradnjo potrebujete gradbeno dovojenje, ki se ga sicer izda v skrajšanem postopku). Naj vam zaupam, koliko je visoka ograja, ki jo je postavila gospa Anča Cvirn – med 200 in 210 cm.

Moji stranki želita le korekten odnos, predvsem pa si želita, da bi v pravni državi zakon veljal za vse, torej tudi za gospo Ančo Cvirn. Dobrososedske odnose, za katere ste v tem članku podelili ogromno nasvetov, se lahko gradi le na zakonitostih ravnanj, ki jih regulirata ali država ali občina, od vseh nas pa se pričakuje, da bomo pravila spoštovali. Ko spoštovanja predpisov ni, ne kažite s prstom na tiste, ki na to opozarjajo.

Nataša Pirc Musar, odvetnica (po pooblastilu Silve Bizjak in Milice Škedelj)