Naslovnica / PODJETNIŠTVO IN TURIZEM / Prodorna prekmursko kamniška naveza: Léjka zléjvanka – okusna omleta brez razbijanja jajc
Dr. Aleš Kuhar (drugi z desne v zadnji vrsti) z Biotehniške fakultete je pri razvoju novih, inovativnih živil angažiral tudi Prekmurce, v srednji vrsti drugi z leve Tomaž Kuhar, četrti Marjan Suhadolnik in peti Jože Brunec.

Prodorna prekmursko kamniška naveza: Léjka zléjvanka – okusna omleta brez razbijanja jajc

Zelenjavni čips, ajdovi cmoki z različnimi nadevi, burger na osnovi fižola in krompirja ter léjka zléjvanka iz čičerike in ajde, to je nekaj novih, inovativnih jedi, ki so jih zasnovali udeleženci projekta »EIT Food Consumer Engagement Lab«.

Slovenska partnerja v projektu sta bila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in kamniško podjetje Bevo d.o.o., raziskavo pa je vodili Prekmurec, ki živi v Kamniku prof. dr. Aleš Kuhar. Cilj raziskave je bil z aktivno udeležbo starejših razviti inovativna zdrava živila, ki so prilagojena potrebam starejših. Tako so v novembru, podobno kot v drugih evropskih državah, izvedli interaktivne kreativne delavnice, na katerih je sodelovalo petnajst posameznikov, starih od 65 do 85 iz cele Slovenije.

Dr. Aleš Kuhar je vodja vseevropskega prehranskega projekta v katerem sodeluje tudi kamniško podjetje Bevo d.o.o.

Dva tedna so vsakodnevno potekala dvourna interaktivna srečanja preko spletne video povezave, kar je posledica pandemije, saj bi sicer morala srečanja potekati v živo. Udeleženci so v skladu z natančnim raziskovalnim protokolom razpravljali o odnosu starejših do hrane, njihovih prehranjevalnih navadah, nakupnih navadah za hrano, ter ob tem razvijali nove, inovativne vegetarijanske oziroma veganske prehranske izdelke, prilagojene starejši generaciji. Pri tem so kombinirali zelenjavo, žitarice, stročnice ter ustvarjali živila, ki bi lahko nadomestila meso, čeprav je meso redno na jedilniku starejših. Gre za generacijo, ki težje spremeni ustaljene prehranjevalne vzorce, se pa zaveda, da je potrebno meso konzumirati zmerno in se tega tudi držijo. Prav tako jim so pogosto izpostavljali, da morajo biti sestavine za nova živila lokalne in tradicionalne, zato so nove jedi pogosto vključevale ajdo, buče, krompir, zelje, piro in podobno.

Ena od bolj zanimivih razvitih idej je bila, tako Aleš Kuhar, léjka zléjvanka, ki je pripravljena masa na osnovi ajde in čičerike in jo uporabimo pri pripravi omlete brez jajc. Narežemo zelenjavo, jo v ponvi podušimo in prelijemo z maso. Zdrav in hiter obrok je že na mizi. Udeleženci so razvili še ajdove cmoke z različnimi polnili, od ribjih, zelenjavnih, slanih in sladkih, čips iz korenčka ali koruze, večplastni zelenjavni polpet s kašo in sirom.

Želimo si, še doda Kuhar, da bi se ti izdelki, ki so lahko alternativa sodobni velikokrat manj zdravim živilom, dobro prijeli, pa ne le pri starejši populaciji, ampak tudi drugih.

Sodelujoči so se aktivno vključili in neverjetno angažirano sodelovali pri razvijanju novih izdelkov, kakršnih na tržišču še ni, je povedal dr. Aleš Kuhar. Med tem, ko so se morali vživeti v nov način komuniciranja preko spletne aplikacije, kar je bilo za mnoge prvič, se je razvila konstruktivna diskusija, izmenjava mnenj in nadgrajevanje idej vseh, najbolj pa zanimivo pa je to, da so imeli zelo realne in uresničljive predloge, kar ni vedno pogosto pri podobnih delavnicah.

Nastalo je veliko idej po katerih bodo v sodelovanju s podjetjem Bevo, d. o. o., v prihodnje izdelali nove inovativne vegetarijanske oziroma veganske izdelke in jih poslali na tržišče. Želimo si, še doda Kuhar, da bi se ti izdelki, ki so lahko alternativa sodobni velikokrat manj zdravim živilom, dobro prijeli, pa ne le pri starejši populaciji, ampak tudi drugih.

Vodja projekta je poudaril, da so tovrstni projekti velikega pomena za slovenska živilska podjetja, saj spodbujajo njihovo inovativnost. To pa je tudi glavni cilj financerja projekta, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je organ EU, za krepitev evropske sposobnosti za inovacije. Inštitut EIT je sestavni del okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Horizon 2020.

Tilen Travnik