Naslovnica / NOVICE / Prva trgatev namiznega grozdja v samostanu Mekinje

Prva trgatev namiznega grozdja v samostanu Mekinje

V petek, 2.septembra, smo se zbrali na vrtu samostana Mekinje, da simbolično opravimo trgatev namiznega grozdja, ki je letos, kljub mladim sadikam, obilno obrodilo.

Ura je bila že 11, ko je na del vrta tik ob obzidju posijalo sonce, ki se je povzpelo čez visok samostanski zid in smrekov gozd na hribu zunaj samostanskega obzidja. Kot reflektor je obsvetilo dolgo brajdo ob kateri smo člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice pred  leti posadili pet sort namiznega grozdja; Ester, Modri muškat, Nero, Primus in Palatina. Vse so odporne na naravne vplive, vzgojene pa so bile v Trničarstvu Martinčič na Dolenjskem.

Sicer je zgodba o namiznih sortah grozdja veliko daljša. Vse omenjene sorte je v Slovenijo prinesel član našega društva, žal že pokojni, Tugomir Najdič. V Tacnu pod Šmarno goro je ustvaril biodinamični vinograd, ki je veljal za največjega v Evropi, v njem pa je zasadil več kot 350 namiznih sort grozdja.

Najdičeva ideja je bila vzpodbuditi slovenske kmete k pridelavi namiznih sort ob opuščenih kozolcih, ki so povečini izgubili svojo prvotno funkcijo. Slovenija, četudi je vinorodna dežela, namiznega grozdja žal ne prideluje, temveč ga uvaža, kljub ugodnim pogojem za vzgojo lastnega pridelka.

Tugomir Najdič se je trudil na vseh mogočih ministrstvih, vendar ni bil slišan, čeprav bi v času od začetka julija do konca septembra v Sloveniji lahko pridelali dovolj grozdja za vrtce, domove starostnikov, šole, hotele in javne ustanove. Zato je zasaditev v samostanu Mekinje prvi korak k obuditvi ideje g. Najdiča in hkrati enkraten primer samooskrbe s sadjem za goste, ki preživljajo počitnice za samostanskimi zidovi.

Uvodoma je Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarko-vrtnarskega društva Tunjice, ki vestno bdi nad samostanskim sadovnjakom, pojasnil Najdičeva prizadevanja ter predstavil naporno postavitev brajde, ki je bila zaupana Janezu Golobu, župan Matej Slapar pa se je prisotnim zahvalil za vestno delo, ne le v Mekinjskem samostanu, ampak tudi pri splošni promociji vzgoje slovenskega sadja.

 

Sledil je slavnostni trenutek, zaradi katerega je bilo srečanje organizirano. K brajdi so pristopili župan Matej Slapar, direktorica samostana Irena Gajšek s sodelavko Katarino Mihelič ter člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, z glavnim izvajalcem del Janezom Golobom. Pri vsaki trti je župan odrezal grozd, člani pa so pojasnjevali lastnosti posamezne sorte grozdja. Katera je najboljšega okusa se je bilo mogoče odločiti, saj so prav vse izvrstne, vsaka s svojim žlahtnim okusom, že nekoliko »utrujena« samostanska košara pa je bila kmalu polna omamno dišečega pridelka.

Ponosni smo, da je Občina Kamnik, kot ena redkih javnih ustanov, na svoji zemlji pridelala namizno grozdje. V prihodnjih letih, ko bo pridelka vedno več, bo mestna oblast brez skrbi povabila goste na trgatev ali pa jim grozdje podarila kot svojevrstno protokolarno darilo, saj se vsi zavedamo, kako pomembna postaja popolnoma naravna, ekološka pridelava. Ob tem se nam odpira veliko idej, predvsem pa je pomembno zavedanje, da si takšen nasad namiznega grozdja tu pod planinami ustvarimo lahko sami.

Nasad 16 trt namiznega grozdja je enkratna pridobitev za samostanski sadovnjak, ki skupaj z ostalimi starimi sortami sadnega drevja, med katerimi prevladujejo slive in jabolka, navdušujejo obiskovalce.

Valentin Zabavnik