Vesela Podoknica Nedeljskega na Koželjevi domačiji

Na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi je bilo v petek zvečer prav veselo, saj so podokničarska ekipa Nedeljski Dnevnika in člani Turističnega društva Komenda tamkaj pripravili prav zabavno Podoknico Nedeljskega.

Ekipa Podoknice Nedeljskega je s Podokničarem in njegovo lestvijo, v tridesetih letih svojega delovanja, po dolgem in počez obredla domala vso Slovenijo, v petek pa so obiskali tudi Koželjevo domačijo na Gori, kjer so skupaj s člani Turističnega društva Komenda in ansamblom Slovenski muzikanti obudili spomin na čase, ko so fantje dekliške »všečke« in poljube zbirali še s pomočjo petja, lestve in s trkanjem na okno.

Obiskovalce, ki jih je bilo kar precej, je na zgledno urejenem dvorišču Koželjeve domačije pričakal špalir lepo zloščenih starih traktorjev društva Stari traktor, ki so se, tako kot inštrumenti Godbe Komenda lesketali v poslednjih žarkih zahajajočega pomladnega sonca. Za okusno dobrodošlico so s stojnico polno domačih dobrot poskrbele dekleta in žene iz Društva kmečkih žena Kamnik – Komenda, takt godbenim koračnicam pa je dajalo pozvanjanje klepca in kovaškega kladiva.

 

Člani Turističnega društva Komenda so namreč ob tej priložnosti pripravili tudi manjši prikaz starih kmečkih opravil in obrti, tako da si je bilo na prizorišču moč pri delu ogledati kovača in lončarja ter pridne lokalne »fante«, ki so Podokničarju, še preden se je uspel skobacati na vasovalsko lestev, pripravili šrango, kjer je moral pokazati, če je vreden obiska njihovega dekleta ter če je, razen z jezikom, spreten še s kakim drugim orodjem.

 

Podokničar, ki se je na prizorišče v spremstvu godca pripeljal na vozu starega traktorja, je ob salvah smeha, delovni preizkus kar dobro opravil, zato mu je bilo dovoljeno, da se mimo, po neugasli iskri ljubezni koprneče in navihane vaške Pehte v najlepših letih suhega cvetja, ki se je zaman nadejala, da je šopek rož in Podokničarjev obisk namenjen njej, slednjič povzpel na lestev in potrkal na okence kamre, v kateri je ždela Majda Bremšak.

 

Ob petju Podokničarjevih »najetih pevcev«, če bi pel sam, bi najbrž tvegal, da bo namesto poljuba deležen vsebine nočne posode in napotnice za pregled pri veterinarskemu specialistu za visoko breje mačke, se je, ob milih Podokničarjevih vzdihih in trkanju, okence slednjič le odprlo, na oknu pa je bilo moč uzreti, ne obrazek bled, ampak milo lice Majde, ki se je svojega vasovalca, potem ko ji je dal šopek, usmilila s poljubom in mu, da bi na mrzlem večernem vetru ne staknil revme, spustila v kamrico.

 

Dogajanje v kamrici je bilo očem sicer skrito, zagotovo pa je bilo vzdušje bolj poskočno na dvorišču Koželjeve domačije, kjer so zaigrali Slovenski muzikantje in se zavrteli člani Folklorne skupine Komenda, medtem ko je Podokničar vmes na okno parkrat prišel zajet sapo.

 

Prav hudo zadihan ni bil, sta se pa z Majdo kaj kmalu, bržčas se v tem času še jajce ne bi v mehko skuhalo, pridružila občinstvu in plesalcem na dvorišču Koželjeve domačije, kjer sta zaplesala, kar je bilo, glede na Podokničarjeve planinske plesne čeveljce, za njegovo soplesalko najbrž kar adrenalinska dogodivščina.

Ampak vse skupaj se je končalo brez poškodb in posledic, Slovenski muzikanti in domači godci, med katerimi sta bila tudi ljudski godec Albin ter mladi Čubrov fante, ki po besedah njegovega očeta Čubrovega Mihe, z enako spretnostjo goni tako kuhalnico, kot harmoniko, pa so igrali in godli še dolgo pod noč.

Ekipa Podoknice Nedeljskega se je z darili zahvalila vsem, ki so pomagali pri izvedbi podoknice, člani TD Komenda pa so za popestritev večera, pripravili še nekaj nagradnih iger za obiskovalce, ki so se pomerili v petju. Zmagal pa je, kdo drug, kot pojoči komendski podžupan Štebe, ki je požel največji aplavz, veselo druženje na Koželjevi domačiji pa se je nadaljevalo še dolgo pod noč.

 

Da je bilo v petek na Koželjevi domačiji, kjer se občasno odvija še cela vrsta drugih zanimivih prireditev, res luštno, pa bi najbrž znala najbolje povedati kar Majda Bremšak, ki ji je bila posvečena podoknica, če bi jo le kdo, kot nekdaj neko drugo slavno komendsko Majdo, vprašal: »Majda povej, če ni res?«