Velika Špica nad Kamnikom bo zaprta za obiskovalce

Velika Špica nad Kamnikom, priljubljen cilj sprehajalcev in rekreativcev, bo po predvidenem načrtu jeseni 2027 začasno ograjena. Območje obnove bo za obiskovalce zaprto predvidoma pet do sedem let, da se bosta lahko obnovila poškodovani gozd in podrast. Začasno ograditev območja obnove je lastniku predlagal Zavod za gozdove Slovenije, lastnik pa je predlog sprejel. Do tega skrajnega ukrepa prihaja po dolgoletnem neuspešnem iskanju sodelovanja z Občino Kamnik in ZVKDS OE Kranj. Instituciji, ki bi morali pomagati pri celoviti ureditvi mestnega gozda, sta postali njegovi glavni oviri.

Pred našimi očmi in pod našimi koraki izginja gozd

Ujma leta 2008 je na Veliki Špici podrla drevje in s tem odprla široke razglede po Sloveniji. Obisk se je drastično povečal, poškodovani gozd pa na najbolj obremenjenih površinah ni dobil miru za obnovo. Poti na Veliko Špico se iz leta v leto množijo. Ob blatnih odsekih nastajajo novi obhodi, nenadzorovano se širijo bližnjice, po vsakem deževju obiskovalci utrejo nove steze. Mladje je poteptano, podrast vse bolj izginja, razgaljena tla odnaša voda.

Samovoljno urejena počivališča, provizorične klopi in celo piknik prostori spreminjajo značaj vrha. Provizorična kurišča prinašajo tudi nevarnost požara, spustno kolesarjenje dodatno obremenjuje gozdna pobočja. Vsi ti posegi se zlivajo v trajno poškodovanje gozdnega prostora. Vsak obiskovalec vidi le svoj sprehod, gozd pa nosi posledice vseh.

Velika Špica je v slabih dveh desetletjih postala vsakodnevni rekreacijski prostor mesta, brez ustrezno urejenega obiskovanja in skupne skrbi za njegove posledice. Občina takšnega prostora ne more obravnavati zgolj kot zasebno zemljišče in odgovornosti za vzdrževanje prepuščati lastniku, kot je to počela do sedaj.

Mesto bi lahko dobilo svojo zeleno krono

Stanislav Knez, lastnik zemljišč, je želel starograjski gozd odpreti ljudem na način, ki bi mu zagotavljal nadzorovan razvoj in prihodnost. Programsko-urbanistična zasnova Mestnega gozda Stari grad povezuje obnovo narave, kulturno dediščino, rekreacijo, izobraževanje in raziskovanje. Zasnova predvideva gozdni arboretum, urejene sprehajalne poti, učilnice na prostem in gozdne paviljone. Prostor za družinski izlet, šolsko raziskovanje, miren počitek in spoznavanje domače zgodovine. Raziskovalni kampus bi povezoval znanje o mestnih gozdovih, čebelarstvo bi približalo pomen opraševalcev, posebej umeščene rekreativne vsebine, tudi ferate in kolesarske proge, pa bi obisk usmerjale na primerna območja.

Bistven del zasnove je umik avtomobilskega prometa s Starega gradu. Vzpenjača oziroma poševno dvigalo bi povezalo mesto z gradom in razgledno ploščadjo, ob njegovi trasi pa bi potekali vsi potrebni infrastrukturni vodi. Dostopna cesta bi dobila značaj gozdnega arboretuma, z vpeljavo električnega minibusa ter omejenim servisnim in intervencijskim prometom.

Knez je bil pripravljen financirati svoje programske naložbe ter iskati dodatne evropske vire. Občina pa bi morala prevzeti odgovornost za javne ureditve in zagotoviti njihovo vzdrževanje. Urejanje in utrjevanje gozdnih poti, odvodnjavanje, stopnišča, ograje, klopi, informativne table in druga oprema za javno uporabo zahtevajo trajno skrb in financiranje. Lastnik ne more sam graditi in vzdrževati javne mestne rekreacijske infrastrukture, občina pa se z njo zgolj turistično predstavljati.

Ponujena je bila priložnost za partnerstvo. Prav pri sodelovanju občine in ZVKDS se je projekt vseskozi ustavljal.

ZVKDS Kranj: leta čakanja brez celovite presoje

Leta 2008 je bilo še veliko razlogov za optimizem. Revitalizacija Starega gradu je bila vključena v občinski proračun, pripravljale so se programske in urbanistične rešitve mestnega gozda in potekala so usklajevanja s spomeniškovarstveno stroko. Leta 2011 je nova občinska oblast proračunsko postavko umaknila, aktivnosti so zastale, novi župan pa je prekinil sodelovanje z lastnikom gozda.

Sledila so spreminjajoča se spomeniškovarstvena stališča. ZVKDS je zahteval izločitev razgledne ploščadi iz osnutka OPN. Začela so se dolgotrajna prizadevanja za ponovno vzpostavitev možnosti njene izvedbe. Leta 2018 je lastnik od ZVKDS končno pridobil kulturnovarstveno soglasje za razgledno ploščad, vendar je isti zavod nato prepovedal njeno postavitev. ZVKDS ni dovoljeval nikakršnih posegov na arheološkem območju.

Na sestanku pri generalnem direktorju ZVKDS Jerneju Hudolinu 24. avgusta 2020 je bilo sklenjeno, da se mora kranjska območna enota dokončno opredeliti do celostne programske zasnove Starega gradu in podati strokovno presojo na zastavljeni program. Lastnik je kljub neštetim dopisom, pozivom in prošnjam ni nikdar prejel. Od takrat je minilo že več kot šest let.

Brez jasnih strokovnih usmeritev investitor ne more vedeti, kaj prilagoditi in kako nadaljevati. Takšen status quo je postal učinkovita inštitucionalna blokada vsakršnega napredka. Načrti so obležali, sredstva so se preusmerila, gozdni prostor pa je v tem brezupnem čakanju ostal prepuščen stihijski rabi.

Občina Kamnik: deklarativna podpora, dejanski zastoj

Z novim občinskim vodstvom leta 2018 se je obnovilo upanje, da se bo projekt mestnega gozda vendarle premaknil z mrtve točke. Občinsko vodstvo ga je deklarativno podpiralo. Toda vrednost takšne podpore se meri predvsem z dejanji.

Sprejetje SD OPN 2 leta 2024 je sicer omogočilo nadaljevanje gradnje razgledne ploščadi s paviljonom. Vendar je lastnika šokiralo novo dejstvo. Občina je iz sprejetega akta izločila OPPN KA-171, ki je omogočal izvedbo poševnega dvigala na Stari grad. To je storila po javni razgrnitvi, lastnik pa je za spremembo izvedel šele po sprejetju odloka.

Na Ministrstvo za okolje in prostor je takoj vložil pobudo za nadzor zakonitosti, saj je bil izbris OPPN-ja iz občinskega prostorskega načrta protipravno dejanje. Kmalu bosta minili dve leti od njene vložitve, vendar po učinkovitem posredovanju Občine na ministrstvu pobuda še vedno ni rešena, ministrstvo pa na pozive ne odgovarja več. Tudi vključevanje upravne inšpekcije in Varuha človekovih pravic doslej ni prineslo njene vsebinske rešitve. Pobuda najbrž ne bo nikoli rešena.

Posledica je bila neposredna: projekt mestnega gozda je ostal brez ključne prometne povezave, torej brez vzpenjače. S tem se je postavilo tudi vprašanje smiselnosti dokončanja razgledne ploščadi, saj na Starem gradu ni dovolj parkirišč.

Čeprav je lastnik občino pozival, naj odpravi nepravilnost v zvezi z OPPN KA-171 in mu tako omogoči nadaljevanje investicije, sta župan in občina ostajala neomajna. Občina je Stanislava Kneza napotila k novi pobudi, ki naj bi bila obravnavana ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN. Zahtevala je celo, da pobuda temelji na usklajenem gradivu interdisciplinarne strokovne ekipe, sicer je ne bo obravnavala.

Po dolgih letih priprav in prizadevanj je sledil nov začetek z neopredeljenim koncem nekje v daljni prihodnosti. Gozd je medtem izgubljal naslednja leta, degradacija Velike Špice pa se je nezadržno povečevala.

Tudi strokovno pripravljen programsko urbanističen elaborat ni odprl vrat

V začetku leta 2026 je bila županu in vodstvu ZVKDS digitalno in v tiskani obliki posredovana obsežna, strokovna programsko-urbanistična zasnova, financirana izključno iz Knezovih sredstev.

Dokument obravnava obstoječe stanje, degradacijo, prometne možnosti, poti, programske vsebine, upravljanje in faznost izvedbe. Kot prvi korak k uskladitvi elaborat predlaga skupno strokovno obravnavo lastnika, občine in ZVKDS – torej prav tisto sodelovanje, za katero si Knez prizadeva že leta, a vedno znova naleti na gluha ušesa.

Tudi ta zasnova ni sprožila pričakovanega vsebinskega sodelovanja. Občina je elaborat dobesedno ignorirala, njen odgovor pa se je osredotočil na formalno neustreznost gradiva za pobudo. Generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin je sicer ponovno napovedal operativno sodelovanje, vendar se tudi ta napoved ni uresničila. Kranjska območna enota se na zasnovo ni odzvala niti z besedo. Stanislav Knez njene strokovne presoje še vedno ni dobil in po dosedanjih izkušnjah težko verjame, da jo bo kdaj prejel, ne glede na sklepe in napovedi generalnega direktorja.

Pripravljeno gradivo bi lahko postalo podlaga za skupno konstruktivno delo. Ostalo je pred zaprtimi institucionalnimi vrati obeh institucij.

Zdaj zaščito potrebuje gozd

Sodelovanja torej ni. Po dosedanjih izkušnjah zanj tudi ni pripravljenosti. Gozd pa se bliža točki, ko nadaljnje odlašanje pomeni vse težje popravljivo škodo.

Potrebo po ograditvi Velike Špice je predlagal Zavod za gozdove Slovenije. Predvidena obnova vključuje zaščito mladja in začasen umik obiskovalcev z območja, kjer se mora gozd ponovno vzpostaviti. Natančen obseg, način izvedbe in trajanje omejitve bo določil ZGS, urediti pa bo treba tudi vsa potrebna dovoljenja. Začetek zaprtja je predviden jeseni 2027, obnova naj bi trajala pet do sedem let. Ta ukrep bo boleč, vendar lastniku v sedanjih razmerah ostaja edina izvedljiva rešitev za zaščito najbolj prizadetega območja. Druge rešitve Občina Kamnik in ZVKDS ne dopuščata.

Velika Špica je za številne Kamničane to, kar sta za Ljubljančane Rožnik ali Šmarna gora: vsakdanji cilj, prostor razgleda, srečevanja in osebnih spominov. Lastnik in ZGS se zavedata, da bo njena začasna nedostopnost posegla v ustaljene navade marsikaterega občana.

Prav te obiskovalce lastnik prosi za razumevanje. Mladje potrebuje čas, tla zaščito in narava možnost, da si opomore. Spoštovanje gozda se bo pokazalo tudi v pripravljenosti, da mu ta prostor za nekaj časa prepustimo.

Občina in ZVKDS sta imela leta in leta priložnost pomagati oblikovati celovito ureditev, ki bi povezala obiskovanje in varovanje, pa tega nista storila. Zato nosita bistveni del odgovornosti, da ta možnost ni bila nikoli uresničena. Posledice njunega nesodelovanja bodo zdaj morali občutili občani, ki jim starograjski gozd in Velika Špica pomenita pomemben del vsakdanjega življenja.

Ograja bo za nekaj let postala simbol nepripravljenosti občine in ZVKDS za sodelovanje.

Gozd bo imel prihodnost, Občina Kamnik in ZVKDS jo morata še najti

Kamnik lahko nekoč še vedno dobi urejen mestni gozd. Potreboval bo občinsko vodstvo, ki bo prepoznalo javno korist in prevzelo svoj del nalog, ter spomeniškovarstveno službo, ki bo z jasnimi strokovnimi usmeritvami pomagala oblikovati izvedljive rešitve. Navsezadnje institucije sestavljajo ljudje. Z novimi ljudmi pa je mogoč tudi drugačen odnos.

Do takrat bo obnova zahtevala potrpežljivost in umik z zaščitenega območja. Drevesa bodo potrebovala leta, da bodo ponovno ustvarila gozdni prostor. Po urejenih gozdnih poteh bodo nekoč lahko hodili otroci. Tudi njim pripada zdrava senca Velike Špice.

Povezava

Več o mestnem gozdu in predlogu programsko urbanistične zasnove območja Starega gradu si lahko preberete v dokumentu: Programsko urbanistična zasnova Stari grad

Tomaž Schlegl, univ. dipl. inž. arh.