Z Gore sv. Miklavž sta ponovno zavela dobra volja in vonj po kruhu iz krušne peči

Na Gori sv. Miklavž na Šmartnim so članice in člani istoimenskega turističnega društva tudi letos pripravili dvodnevni prikaz starih kmečkih opravil.

Sveti Miklavž na grebenu nad Šmartnim se je ta vikend doma dobesedno kopal v božajočih sončnih žarkih indijanskega poletja, razen čudovitih pogledov na zgodnjejesensko pokrajino, pa je ena izmed najlepših izletniških točk na Kamniškem, po zaslugi prizadevnih članic in članov TD Gora sv. Miklavž, minula dva dneva ponujala tudi marsikaj zanimivega in okusnega.

Člani enega izmed najmarljivejših turističnih društev v naši občini, ki že vrsto let zgledno skrbijo za svojo Goro, so namreč znova pripravili prikaz starih kmečkih opravil, ki je letos, tudi na rovaš lepega vremena, k stari cerkvici in mežnariji oba dneva privabil še več obiskovalcev, kot prejšnja leta.

Obiskovalce je že pri vhodu na prizorišču pozdravila gostoljubna osvežitev, ki je še posebej dobro dela vsem tistim, ki so se k sv. Miklavžu iz doline podali peš, če k temu dodamo še prijeten vonj po pečenem kostanju, sveže stisnjenemu jabolčniku in palačinkah, ki so se pekle na starem in nadvse simpatičnem štedilniku na drva ter sveže pečenem kruhu iz krušne peči ter drugim razpoložljivim dobrotam, pa se še tistim, ki so imeli morebiti za danes v mislih kake druge opravke, ni nikamor več mudilo.

Sem ter tja sta zapeli sekira in žaga, pod prsti pridnih rok je šumelo ličkanje, na dobro nabrušenem ribežnu so se velike glave zelja spreminjale v rezance, skorajda tako tanki in okusni, kot tisti, ki so iz moke in jajc nastajali pod spretnimi prsti gospodinje, sem ter tja se je zaslišalo protestno blejanje ovce z novo frizuro, iz kotla je čisto počasi curljalo in dišalo žganje, marsikatera razstavljena domača dobrota, pa se je iz stojnične mize preselila v torbo in nahrbtnik tega ali onega obiskovalca ter odpotovala v dolino.

V topli hiši mežnarije je bilo lahko skorajda slišati intimno vzhajanje testa, ki se je pod spretnimi rokami prelevilo v hlebce, ki so odromali v ta namen zakurjeno peč iz katere so se vrnili kot slasten in omamno dišeč kruh.

Skratka, na Gori sv. Miklavž je bilo znova nadvse prijetno in luštno, članice in člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž pa si, ne le za odlično pripravljen prikaz ter vztrajnost pri organizaciji prireditve, pohvale zaslužijo tudi zaradi tega, ker vse skupaj pripravljajo in opravljajo z velikim veseljem in nalezljivo dobro voljo.