Naslovnica / KULTURA / Z revijo pevskih zborov počastili kulturni praznik

Z revijo pevskih zborov počastili kulturni praznik

V mnogih slovenskih krajih se v teh dneh odvijajo prireditve, ki so namenjene počastitvi spomina velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti našega največjega pesnika. Tako smo na predvečer državnega praznika posebno pozornost osrednjemu slovenskemu kulturnemu prazniku namenili tudi v občini Kamnik in ga v hramu kulture, Domu kulture Kamnik, zvečer slavili s pesmijo 37. Območne revije pevskih zborov iz občine Kamnik in Komenda.

Območni reviji pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna enota Kamnik, je prisluhnilo lepo število obiskovalcev. Prireditve se je udeležilo deset zborovskih zasedb iz občin Kamnik in Komenda, poleg prazničnega pevskega srečanja pa je imela tudi značaj izbirne prireditve za uvrstitve pevskih zborov na regijsko in državno kakovostno raven.

revija pevskih 2016 2

Javnosti se je predstavilo 250 pevk in pevcev, s pesmijo pa so nas navduševali, Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas, Ženski komorni zbor Vox  Annae Tunjice, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda, Komorni pevski zbor Šutna Kamnik, Ženski in moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik in Mešani pevski zbor Odmev Kamnik.

revija pevskih 2016 1Slavnostni govornik, župan Marjan Šarec je ob kulturnem prazniku poudaril pomen današnjega praznika in z mislijo na velikega pesnika dejal: »Prisrčno pozdravljeni na predvečer slovenskega kulturnega praznika. France Prešeren, tolikokrat izrečeno ime in priimek. Zdi se nam, da smo o njem že vse slišali in vse izvedeli, da nič več ni skritega a je hkrati še kako enigmatičen, skrivnosten in nedojemljiv. Umrl je tako, kot je živel. Pozabljen, osamljen in žalosten ter tako, kot celo njegovo življenje. Vse življenje je iskal. Vse življenje je bil nemiren. Želel si je nečesa boljšega. Tako zase, predvsem pa za vse Slovence. Zanj pravijo marsikaj. Da je pil, bil razuzdan in se ni pokoraval tedanjim družbenim normam, ampak kljub temu ali pa ravno zato, nam je zapustil največja dela. In danes ga cenimo kot največjega slovenskega pesnika. Ni bil ukalupljen. Ni bil človek tistega časa. Motilo ga je, da je njegova zunajzakonska partnerica z njim govorila več nemško kot slovensko. Bil je velik Slovenec. Lahko bi rekli, da je bil neprilagojen, tako kot je še danes neprilagojena marsikatera umetniška in kulturna duša. V svojem življenju pa ni videl rešitve zase. Kot sem dejal, nam je zapustil velika dela. Če bi samo Zdravljico, katere kitica je današnja slovenska himna, živeli tako, kot je napisana, potem bi slovenska domovina in slovenski narod zacvetela v neslutene višave. Ne bi bila druga Švica, temveč bi bila Švica druga Slovenija. Žal temu ni tako. Zakaj ni tako ne bomo razglabljali. Tega Prešeren ni dojel. Tega niso dojeli marsikateri drugi narodi, voditelji in kulturni umetniki. In tega ne bomo doumeli niti mi nocoj.

Kakšno je stanje slovenske kulture danes? Mnogo je bridkih in težkih besed, mnogo pritoževanj, poniževanj določenih del. Ne glede na to slovenska kultura živi in bo živela, si upam trditi, dokler bo živel tudi slovenski narod. Res pa je, da ni vsak, ki vrže jogurt v steno in potem šteje kapljice, umetnik. Tudi ni vsak, ki si nekaj zamisli in pride na občino, državo ali kam drugam po denar, češ razglasil sem se za umetnika in kot takega me jemljite. Ne! Dober umetnik si takrat, ko ti to priznajo tudi drugi. Slišimo za kakšno gledališko predstavo, pevsko ustvarjanje, češ, to je tako, za ljudi. Ja, za koga pa gospe in gospodje? Za koga pa vendarle delajo umetniki, če ne za ljudi. Včasih je začutiti v umetnosti in kulturi tudi nekoliko nečimrnosti češ, mi smo umetniki, mi smo, edini mi, poklicani za to, da širimo slovensko kulturo in umetnost, tisto kar pa je množičnega, pa ni dobro. Ni vedno tako. Včasih je, a ne vedno. Tako kot v politiki in drugih dejavnostih človeka ni dobra skrajnost, tako je tudi v umetnosti. Pravimo: »Umetnost mora šokirati.« Morda res. Morda pa si včasih želimo zgolj lepe, slovenske, klene besede, ki nam jo predstavi pevski zbor, igralec ali drug umetnik in nas morda to pripelje do tega, čemur rečemo katarza, očiščenje in do tega, da gremo domov bogatejši. Umetnost je nekaj, kar lebdi v zraku. Umetnosti se ne da meriti. Tisti, ki bi jo radi merili z minutami, vatli in čem drugim, tisti bodo vedno obsojeni na neuspeh. Umetnosti se ne da spraviti v metrične enote. Žalostno je, da danes poslušamo o kvotah. O kvotah v umetnosti in slovenski glasbi ter še kje. Kvote še nikoli niso rešile ničesar. Je pa žalostno, da je treba o tem sploh razmišljati. In žalostno, da skušajo nekateri slovensko glasbo izriniti nekam na obrobje. A vseeno je potrebno priznati, da vsa glasba ni dobra. Vsa glasba tudi ni slaba. To je subjektivno merilo. Prešeren je pisal za svojo dušo in želel temu narodu nekaj boljšega. Bil je zagrenjen in razžaloščen ker ni dosegel tistega, kar je želel. Mi lahko dosežemo in dosegamo, a moramo slovensko kulturo obenem tudi spoštovati ter ceniti. Ne s kvotami in metri, ampak s svojim srcem. Posluh, bodisi glasbeni ali besedni, se skriva najprej v srcu in šele nato v možganih. Spoštovane gospe in gospodje, želim vam lepo praznovanje jutrišnjega edinstvenega praznika, ki govori o tem, da smo Slovenci narod kulture, umetnosti in narod, ki ceni in bo cenil jezik, za katerega se je nesrečni pesnik tako boril.«

Vezna beseda je pripadala Tonetu Ftičarju, ocenjevalka in selektorica za medobmočno/regijsko revijo odraslih pevskih zborov Gorenjske pa je bila profesorica Andreja Martinjak.

S praznovanjem Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika pa v naši občini še nismo zaključili. Jutri, v ponedeljek, 8. februarja 2016, vas Medobčinski muzej Kamnik med 12. in 18. uro vljudno vabi na brezplačne oglede razstav v vseh treh enotah muzeja.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik