Bregovi pritoka v Klemenčevem zavarovani s tradicionalnim znanjem hudourničarjev

Župan Marjan Šarec je dopoldan skupaj z državnim sekretarjem Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in predsednikom Strokovnega sveta Sklada Si.voda dr. Mitjo Bricljem, direktorico Sklada Si.voda Ireno Zupančič Cimerman in s predstavnikom podjetja Hidrotehnik d.d. Jožetom Papežem s slavnostnim prerezom traku odprl in namenu predal novo kranjsko steno, ki ščiti bregove Blatnice, pritoka Bistričice v Klemenčevem, in, najpomembnejše, prebivalcem tega območja zagotavlja večjo varnost in višjo kakovost življenja, saj je hudournik urejen z naravnimi materiali, kot sta macesnov les in kamen. Slednja bosta bregove vodotoka ob pravilnem vzdrževanju ščitila še do 50 let.

Kranjska stena predstavlja t. i. zeleno infrastrukturo urejanja vodotokov, saj upošteva značilnosti lokalnega okolja, ne posega v vodni habitat, ga celo bogati, je izjemno nizko ogljična tehnika in ne zahteva visokih stroškov vzdrževanja. Obenem ima tudi velik kulturni pomen, saj ima slovensko geografsko poreklo in je od leta 2013 vpisana v Register žive kulture dediščine pri Ministrstvu za kulturo v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine.Vodotok, ki je v Klemenčevem urejen s prečno in vzdolžno kranjsko steno, je urejalo podjetje Hidrotehnik d.d.. Izvajalec del je v sodelovanju z Inštitutom za vode Republike Slovenije projekt podprl tudi s strokovnimi znanji, ki jih je pridobil skozi evropski projekt SedAlp. Sodelovala pa sta tudi Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ter Agencija Republike Slovenije za okolje, ki sta gradnjo kranjske stene podprla s financiranjem projektne dokumentacije. Gre za deseti projekt, ki ga je všestih letih delovanja podprl Sklad Si.voda, zavod za zdrave in čiste vode, nepridobitna organizacija, ki se strokovno zavzema za aktivno in trajnostno reševanje problematike kakovosti vode v Sloveniji. Vrednost investicije postavitve kranjske stene je znašala 51.580 evrov, od tega je Sklad Si.voda namenil 41.480 evrov, Občina Kamnik paje projekt sofinancirala v vrednosti 10.100 evrov.

Na novo pridobitev je ponosen tudi župan Marjan Šarec: »Izgradnjo kranjske stene ali lesene kašte na hudourniku Blatnica v občini vidimo kot dober primer sonaravnih ukrepov za urejanje vodotokov in zmanjševanje erozijskega delovanja voda, saj je omenjena tehnika del slovenske kulturne dediščine, prav tako pa predstavlja zeleno infrastrukturo. Pri gradnji so bili namreč uporabljeni naravni materiali, kot sta kamen in les, ki lepo sovpadajo z okoljem,« in dodal: »Občina Kamnik si tudi sicer aktivno prizadeva za izvedbo preventivnih aktivnosti na področju urejanja voda in zmanjševanja poplavne ter erozijske ogroženosti.«

Zbrane ob novi pridobitvi Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica je ob odprtju nagovorila direktorica Sklada Si.voda Irena Zupančič Cimerman: »V času delovanja zavoda smo podprli več projektov po Sloveniji; postavili smo rastlinske in biološke čistilne naprave, pitnike, zbiralnike deževnice. V letu 2013 smo podprli tudi iniciativo za vpis kranjske stene v Register žive kulturne dediščine. Prav zato smo z veseljem prispevali v projekt postavitve kranjske stene v Klemenčevem,« in dodala: »Naš zavod je zavezan aktivni skrbi za zdrave in čiste vode in verjamemo, da bo kranjska stena na Blatnici zagotovo pripomogla k ohranjanju kakovosti voda ter na sonaraven način ščitila bregove hudournika.«

Predstavnik podjetja Hidrotehnik d.d. Jože Papež, ki je aktivno sodeloval pri izgradnji nove pridobitve, je vsem navzočim predstavil prednosti ureditev bregov v Klemenčevem v primerjavi z drugimi načini urejanja vodotokov in podrobno opisal sam postopek gradnje.

Državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda dr. Mitja Bricelj pa je pojasnil, kaj kranjska stena pomeni kot tradicionalna slovenska tehnika urejanja vodotokov in hkrati tudi kot odgovor na pobudo Evropske unije za zagotavljanje zelene infrastrukture. Ob koncu je še razložil, zakaj je premišljeno urejanje vodotokov in tudi siceršnje premišljeno ravnanje z vodo nujno na slovenski in evropski ravni.

Za glasbeno popestritev dogodka so poskrbele učenke in učenci Glasbene šole Kamnik, vezna beseda je pripadala Barbari Božič.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik