Naslovnica / Dogodek / Potopisno predavanje Nepal

Potopisno predavanje Nepal

nepalNamasteee,
o, kako spevno še vedno zategnejo svoj pozdrav Nepalci! Lepo se je (bilo) vrniti v deželo ob vznožju Himalaje, kjer je prav slovensko vrveče, ko se srečujemo v Thamelu, turističnem delu Katmanduja, kjer pa je neprimerljivo manj turistov kot prejšnja leta. Tako da se počutim skoraj kot doma … pri nepalskih gostiteljih Nimi in Sudarsonu pa prav res kot doma. Danes smo večerjali pražen krompir. 🙂
Tako močnih popotnih izkušenj pa še ne! Nepal je ohromljen zaradi blokade bencina in plina iz Indije (promet je zdesetkan, marsikje so že primorani kuhati na drva, tudi na ulicah Katmanduja, na podeželju pa je to njihov vsakdan), pa si ljudje še po potresu niso opomogli, posledice so še vedno vidne na vsakem koraku. A Nepalci so tako neverjetno potrpežljivi, iznajdljivi in skromni, da jim tudi to ne pride do živega, čeprav bi si vsi želeli največji nepalski praznik dashain, ki ga praznujejo v teh dneh, preživeti s svojimi domačimi.
Vmes pa se še najdejo posamezniki z neskončnim srcem, kot sta Nima in Sudarson Karki (naš festivalski gost, ki ste ga nekateri imeli priložnost srečati), s katerima mi je bilo dano preživeti začetne dni v podeželski Banepi nedaleč od Katmanduja. Prebivalcem sta po potresu razdelila solarne lučke, da imajo vsaj svetlobo v zasilnih pločevinastih domovih, ki so jih prav tako postavili za najrevnejše, in uspela podeželske otroke po strahovitem tresenju tal znova privabiti v šolo, saj je izobrazba njihova vstopnica v svetlejši jutri. Hkrati pa sta z mano na domačem dvorišču, kjer je nekoč stala hiša, delila šotor, ker sta v pomoči drugim sebe postavila na stranski tir. O tem se se že razpisala za Ono, tako da boste lahko prav kmalu (ne vem, kateri torek) prebrali o mojih doživetjih, ki so mi dodatno potrdila, da je prav vsak prispevek za Namaste Banepo prišel v prave roke, zato se vsem, ki ste praznovali z mano v Sloveniji in zdaj še v Nepalu, iskreno zahvalim. Pripenjam prgišče prešernih utrinkov iz popotresne Banepe.

Tu je še zgodba srčne nune Nime iz Mananga, ki v Katmanduju skrbi za enajst sirot in jim je v sirotišnici, ki jo želim obiskati po vrnitvi s trekinga, ustvarila prav topel dom. Jutri z Otom vzameva pot pod noge in jo mahneva proti Gosaikundskim jezerom, tako da se obeta kakšnih 10 dni kolenogrizenja, himalajskih razgledov in možganov na paši … Predavala bo Manca Čujež.

Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik.