Slovesnost v počastitev dneva upora proti okupatorju

V počastitev današnjega dneva upora proti okupatorju se je včeraj popoldan v Parku Evropa, pri Plečnikovi železniški postaji, odvijala slovesnost, ki so se je, kljub dežnim kapljam, poleg župana Marjana Šarca udeležili tudi poslanka Državnega zbora Republike Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupana Občine Kamnik Igor Žavbi in Matej Slapar, častni občan dr. Aleksandar Doplihar, občinski svetniki, predsedniki in člani kamniških veteranskih in domoljubnih organizacij, vodje oddelkov občinske uprave, občanke in občani. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik.

Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Skupine, ki so julija 1940, po porazu jugoslovanske tesne zaveznice Francije v vojni z Nemčijo, ustanovile Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so potem leto kasneje, natančneje 26. aprila 1941, ustanovile Osvobodilno fronto (OF) oziroma Protiimperalistično fronto (PIF). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

Po uvodnih zvokih Zdravljice je župan Marjan Šarec skupaj spredsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom ob taktih Mestne godbe Kamnik k spomeniku revolucije simbolno položil venec. Nato je ob prihajajočem prazniku iskreno čestital občankam in občanom ter dejal:

»Spoštovane gospe in gospodje, spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani vsi, kar se je dogajalo leta 1941 je bilo dejanje pristnega upora proti tujim zavojevalcem. Če bi ti zavojevalci takrat  zmagali, danes verjetno ne bi govorili slovensko in slovenskega naroda verjetno tudi ne bi bilo. Vsako leto na tem mestu, in na mnogih drugih, ponavljamo eno in isto, a vedno se eno in isto tudi potvarja, češ, kako bi bilo boljše, če ne bilo upora, če bi pustili, da bi se dogajanje odvilo samo po sebi in celo, da bi živeli bolje. Ne bi živeli bolje, ker verjetno sploh ne bi živeli.

Dolžnost in pravica vsakega naroda je, da se upre vsakemu poskusu vsiljevanja volje drugega naroda. Spoštujemo vse narode, spoštujemo vse ljudi tega sveta, a nikoli si ne smemo dovoliti, da bi nam drugi krojili našo usodo. Kajti naša usoda je samo naša in od nikogar drugega. In to je osnovno sporočilo tega praznika. Gre za osnovno idejo upora, plemenitega upora, tudi za ceno življenj. Preveč ljudi je padlo za to svobodo, preveč ljudi je padlo za samostojno Slovenijo, da bi se danes iz tega norčevali. Leta 1941 ni bilo lahko in tisti, ki so dali svoja življenja, predvsem pa njihovi potomci, se tega še kako zavedajo, drugi pa to radi pozabijo ali pa tudi pozabimo. Zato je 27. april, dan upora proti okupatorju, opomin, da naj nikoli več ne pride do take situacije. Če pa bi do tega prišlo, pa se moramo zavedati, da je naša prva dolžnost obramba domovine. Hvala.«

Slavnostni govornik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik, je v svojem govoru dejal, da se danes spominjamo tistih, ki so se uprli, ki so dali svoja življenja za udejanjenje vrednot upora, tovarištva in svobodne domovine. Orisal je dogodke, povezane z narodnoosvobodilnim bojem, in še poudaril pomen le-tega na Kamniškem: »Območje občine Kamnik je bilo vsa leta okupacije pomembno žarišče narodnoosvobodilnega gibanja. Oborožena vstaja proti okupatorju se je začela med prvimi na Slovenskem. Boj proti okupatorju je bil na Kamniškem težak, ker je bilo to ozemlje štiri leta sestavni del nemškega okupacijskega ozemlja Gorenjske in Štajerske in je bilo priključeno k nemškemu Reichu. Tudi na tem ozemlju je imel okupator močne vojaške enote. Zato so bile tod v času našega narodnoosvobodilnega boja težke borbe.

Partizanska vojska se je morala od leta 1941 do leta 1945 boriti proti neprimerno številčnejšemu sovražniku. Okupator je takoj po prihodu uvedel svojo oblast. Prepovedal je uporabo slovenskega jezika po uradih, šolah in cerkvah, slovenske učitelje in duhovnike je pregnal ter namesto njih postavljal nemške učitelje in uvedel uradni jezik po šolah nemški učni jezik. Prav tako je postala nemščina uradni jezik po uradih in ustanovah. Slovenske knjižnice in kulturno-prosvetna društva pa je prepovedal. Okupatorjeve načrte je preprečila naša partizanska vojska. Delavci, kmetje in izobraženci so se tudi na Kamniškem množično odzvali pozivu OF in se vključili v skupen boj narodov in narodnosti Jugoslavije proti okupatorju. Dne 26. maja 1941 je partizanski inštruktor CK KPS Tomo Brejc v opekarni v Volčjem Potoku ustanovil Vojno-revolucionarni komite za Kamniško partijsko okrožje z nalogo, da pripravi oboroženo vstajo; sestavljali so ga dr. Marijan Dermastja, Tone Šturm in Stane Žerovnik.

Istega dne je Vojni komite KPS Kamnik sklical tudi sestanek zaupnikov, da pripravijo vstajo v Tuhinjski dolini. 27. junija 1941 je bil sestanek zaupnikov z istim namenom v Potoku v Črni. V juniju 1941 so se začele načrtne priprave za oboroženo vstajo: zbiranje orožja in streliva, vojaškega materiala in hrane. Organizatorji vstaje so ustanovili šest bojnih skupin: kamniško, dupliško, radomeljsko, mengeško, domžalsko in skupino v Črni. Uporniške skupine so ustanovili tudi v Tuhinjski dolini. Na zgodovinskem sestanku pred Orešnikovo opekarno v gozdu med Volčjim Potokom in Kratno je 25. julija 1941 Vojno-revolucionarni komite sklenil, da se oborožena vstaja začne 27. julija opolnoči. Torej, naloge so bile razdeljene, kruti boji so se začeli. Naša naloga danes pa je ohranjanje vrednot narodno osvobodilnega boja in domoljubja, zato bomo podprli: »Skupna prizadevanja članov Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij v pobudi Zveze borcev za prepoved naci-fašističnih simbolov!« Moderne oblike fašizma in nacizma se spretno vračajo v naš vsakdan. Italija, Avstrija in Nemčija, kjer sta fašizem in nacizem imela domovinsko pravico, imajo zakone, ki prepovedujejo nošenje uniform, razpihovanje sovraštva do tujcev in javno uporabo simbolov nacizma in fašizma.

Kaj pa Slovenija? Zakaj si naša država zatiska oči namesto, da bi z zakonom prepovedala javno izpostavljanje in nošenje nacističnih in fašističnih simbolov in uniform ter simbolov z njimi povezanih kolaborantskih vojaških formacij. Lani je v Ljubljani visela zastava s svastiko in samo zahvaljujoč zgražanju javnosti je skrivnostno izginila. Da ne bo pomote, ne zaradi zakonskih omejitev, ker takih določb v Sloveniji ni. Pogosto se dogajajo napadi na dediščino borcev proti fašizmu in nacizmu, ki takšno ravnanje nekatere politične skupine s pridom uporabljajo za nabiranje političnih točk. Pri tem partizansko osvobodilno gibanje, ki je nosilo glavno breme boja proti okupatorju, brez sramu predstavljajo kot zločinsko, simboli okupatorja in njihovih sodelavcev pa prihajajo v naš vsakdan kot tisti, ki so bili edini na strani svoje domovine. Osvoboditelje želijo postaviti celo izven zakona.

 

Pojavljajo se tudi napadi na dediščino TIGR-ovcev in veteranov vojne za Slovenijo 1991. Zaradi strankarskih interesov se organizirajo vzporedne državne proslave, prav tako pa tudi vzporedne para-strankarske veteranske organizacije. Zasejan je tudi dvom o vlogi Teritorialne obrambe, kot obrambne sile slovenskega naroda pred in med osamosvojitveno vojno. Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije pričakuje od vseh političnih strank, ki se podajajo na prihajajoče volitve, da bodo podprle to pobudo v obliki konkretnega zakonskega predloga za ureditev tega vprašanja. Hvala za pozornost in lepe prvomajske praznike.«

 

Prireditev, ki so ji, kljub res zelo slabemu vremenu, posebno noto dodali tudi zastavonoše, so s kulturnim programom obogatile članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Anite Kiralj ter dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pod mentorstvom Vesne Fabjan, Ive Ciglar in Matica Smolnikarja. Za preplet misli in besed je poskrbel dr. Tomaž Simetinger.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik