Naslovnica / NOVICE / Tradicionalna spominska slovesnost v Golicah

Tradicionalna spominska slovesnost v Golicah

V soboto, 2. oktobra 2021, se je ob spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki jo je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik–Komenda. Letošnje leto je slovesnost potekala v okviru praznovanja 30-letnice samostojne Republike Slovenije.

Dogodku pa je prisostoval tudi župan Matej Slapar, skupaj s predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonkom Cvekom ter ostalimi predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Tako kot vedno, se je povabilu organizatorjev odzvalo tudi lepo število krajank in krajanov. Tokratni slavnostni govornik je bil župan Matej Slapar.

Spomenik je namenjen Manevrski strukturi narodne zaščite občine Kamnik. Po odvzemu (oddaji) orožja v letu 1991 je občinsko vodstvo Manevrske strukture narodne zaščite občine Kamnik zagotavljajo orožje in strelivo in uvedlo tajno skladiščenje. Pripravilo je tudi načrt bojnega delovanje ob morebitni agresiji JLA. Nalogo tajnega skladiščenja (od maja 1990 do junija 1991) v Tuhinjski dolini je sprejela družina Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, družina Šimenc iz Stebljevka in družina Urankar iz Snovika. Po ponovni vzpostavitvi Teritorialne obrambe v občini Kamnik (4. 10. 1990) so orožje hranili tudi na domovih družin Pestotnik iz Pšajnovice, Žavbi iz Lasenega in Žibert iz Rakitovca.

V enotah Teritorialne obrambe na območju tedanje občine Kamnik je pred in v času agresije JLA delovalo 643 pripadnikov Teritorialne obrambe, od tega je bilo veliko število pripadnikov iz Tuhinjske doline, ki so bili aktivirani tudi na območju Ljubljane, Kočevja, Borovnice. Varovali so tudi Učni center Teritorialne obrambe na Igu, kjer so usposabljali nabornike s slovenskim državljanstvom. Pomemben mejnik na tem območju je bil datum 6. april 1991, ko se je izvedla reorganizacija Splošnega ljudskega odbora. Takratni komiteji so bili ukinjeni, naloge obrambe je prevzelo vodstvo krajevne skupnosti. Takratni Izvršni svet Občine Kamnik je določil pomembne objekte, ki jih je potrebno fizično varovati. Ukrepi vodstva Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj v času agresije so bili usmerjeni v zavarovanje pomembnih objektov (bencinski servis Češnjice), organizacijo zvez in povezav z občinskim vodstvom, poveljstvom Civilne zaščite, poveljstvom Teritorialne obrambe, pripravo prelaza Kozjak za oviranje in morebitno miniranje, izvajanje ukrepov Civilne zaščite in hranjenje minsko-eksplozivnih sredstev (pri družini Drolc – kmetija v bližini spominskega obeležja v Golicah).

 

Nosilci navedenih nalog so bili predvsem tedanji predsednik Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Zdravko Hribernik, Marjan Poljanšek, ki je operativno vodil opisane naloge in vodja Narodne zaščite Zgornji Tuhinj Anton Kadunc. Seveda so bili v tedanje aktivnosti angažirani mnogi gasilci, pripadniki civilne in narodne zaščite, lovci in drugo civilno prebivalstvo Tuhinjske doline.

Zbrane ob obeležju je sprva v imenu organizatorjev slovesnosti pozdravil in nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek, ki je poudaril pomen veteranskih organizacij in njihovega delovanja, poleg tega pa posebne misli namenil tistim, ki družinam hranile orožje in zažel, da bi še na drugih hišah postavili spominske plošče, ki spominjajo na dogodke ize let 1990 in 1991.

Slavnostni govornik, župan Matej Slapar pa je dejal: »V imenu Občine Kamnik lepo pozdravljeni pri spominskem obeležju, kjer se tradicionalno spominjamo dejanj in poguma pripadnic ter pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik in narodne zaščite v Tuhinjski dolini. Še posebej slovesno je letošnje leto, saj praznujemo 30. obletnico slovenske države, za svobodo katere ste se med drugim borili tudi pripadniki operativne enote Manevrske strukture narodne zaščite na območju občine Kamnik, in sicer namestnik načelnika Jože Arko, Pavel Žavbi, Danijel Kuzma, Tomaž Rajgelj, Rudi Zore, Božo Zupančič, Igor Kvas, Igor Brozovič, Ciril Križelj, Franc Potočnik in Rudolf Baloh. Organizator Maneverske strukture narodne zaščite v občini Kamnik je bil Boris Zakrajšek in seveda številne družine, ki so na teh območjih na svojih domačijah skrivale orožje in neposredno sodelovale v vojni za osamosvojitev Slovenije. Naj se ob tej priložnosti spomnimo tudi tistih pomembnih akterjev, ki so ali ste delovali v Tuhinjski dolini: to je bil predsednik Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Zdravko Hribernik, Marjan Poljanšek, ki je operativno vodil naloge in vodja Narodne zaščite Zgornji Tuhinj Anton Kadunc, takratna milica, ki je izvajala varovanje premikov iz matične lokacije, od nakladanja orožja in streliva, prevoza in skladiščenja na novih lokacijah, operativno varovanje in spremljanje dogajanja, ter drugi angažirani posamezniki iz vrst gasilcev, pripadnikov civilne in narodne zaščite, lovcev in številno civilno prebivalstvo Tuhinjske doline. Prav slednji so ali ste odigrali ključno vlogo.«

»Nalogo tajnega skladiščenja so prevzele družine v Tuhinjski dolini: družina Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, družina Šimenc iz Stebljevka in družina Urankar iz Snovika. Po ponovni vzpostavitvi Teritorialne obrambe v občini Kamnik (to je bilo 4. oktobra 1990), pa so orožje hranili tudi na domovih družin Pestotnik s Pšajnovice, Žavbi z Lasenega in Žibert iz Rakitovca, družine Drolc iz Golic in družine Frontini iz Volčjega Potoka. Letošnje leto je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik- Komenda v mesecu juniju na Veliki Lašni posebno pozornost namenilo tudi 551. Odredu za posebne namene in domačiji Jureta Zalaznika, kjer so bili pripadniki omenjenega Odreda deležni velikega gostoljubja in kjer je bil mobiliziran 551. Odred za posebne namene. Ta je ob agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo opravljal pomembne obrambne zadolžitve na različnih lokacijah. Poleg tega so na slovesnosti v okviru praznovanja 30. obletnice osamosvojitvene vojne podelili tudi spominska priznanja »Vojašnice 91«. Zato naj se vsem, ki ste obranili Slovenijo in priborili samostojnost še enkrat in še tisočkrat zahvalim. Naredili ste novo državo. Slovenijo. Naš ponos, našo domovino. Državo, ki ima 2 milijona talentov. Od športnih do kulturnih, znanstvenih in podjetniških. Naredili in obranili ste državo Slovenijo, kjer se govori slovenski jezik.«

»Kaj pa danes? Ne pozabimo, da smo se v vojni za svobodno in neodvisno Slovenijo borili z željo, da bo prihodnost našega naroda lepša, samostojna in neodvisna. Da si bomo svojo usodo krojili sami, ne pa, da nam jo bodo drugi. Da bodo naše vrednote znanje, pridnost, delavnost, sposobnost. Na našem ozemlju so v prejšnjem stoletju divjale tri vojne. Zato nikakor ne smemo pozabiti tega, da je marsikdo dal svoje življenje za naše skupno dobro, za boljše življenje in boljšo prihodnost nas občank in občanov, državljank in državljanov. Ne pozabimo, da so v teh vojnah mnoge družine izgubile svoje može in fante, da mnoga dekleta niso doživela sreče biti mama in da so mnogi otroci ostali brez staršev in niso nikoli občutili ljubezni matere in očeta. Iz spoštovanja do vztrajnosti borcev vseh vojn za Slovenijo, si moramo prizadevati, da bo ta lep košček sveta, naša domovina, vedno domovina nas vseh. Vojne niso bile brez žrtev in hrepenenja mnogih po svobodni Sloveniji ne smemo nikoli in nikdar pozabiti. Danes se nam kljub temu upravičeno zdi, da nas je koronakriza oddaljila drug od drugega. Pa vendar poglejte to lepo število obiskovalcev današnje slovesnosti, ki se družimo in se spominjamo dogodkov na polpreteklo zgodovino. Prepričan sem, da se danes tukaj, na tem mestu, zavedamo, da je treba o dogodkih izpred 30 let pripovedovati in jih negovati za naše zanamce. Naša dolžnost je, da opominjamo na pogumna dejanja različnih organizacij in posameznikov in prav je, da skupaj pomagamo ustvarjati lepšo prihodnost tudi naših najmlajših. Pravijo, da na mladih svet stoji. Mladi fantje in dekleta so se podali v bojne vrste prve in druge svetovne vojne. Mladi fantje so se podali v osamosvojitveno vojno v letu 1991.«

»Kaj pa danes počnejo mladi? Kakšno okolje za rast in razvoj, za ustvarjanje jim dajemo? Kajti mladi so tisti, ki bodo imeli pomembno vlogo v prihodnjem razvoju slovenske države. Mladi so naša prihodnost in naše orožje za razvoj slovenske države. Prav je, da mlade spodbujamo k družbenem angažmaju in razmišljanju o prihodnosti naše države. Da razmišljajo s svojo glavo in razmišljajo o pomenu aktivnega državljana ter o dejanjih, ki vplivajo na razvoj naše države. Spodbujati pa jih moramo tudi k temu, da spoznajo pomen solidarnosti. Solidarnost mladih v Sloveniji bi lahko služila kot pomemben vir izboljševanja kvalitete (so)bivanja. Marsikaj hudega, težkega in tesnobnega smo v zadnjem letu doživeli zaradi epidemije. Prav je, da opozarjamo na pomembne teme in dejanja, ki nas omejujejo, a prav je tudi to, da ne pozabimo opozarjati na številne druge teme, ki so v teh težkih časih kar izzvenele. O revščini v zadnjem času ne slišimo prav veliko, pa vendarle vemo, da je koronakriza marsikoga pripeljala v vsakodnevni boj za preživetje. Iskati rešitve, na tej ali oni strani, je tisto, kar je pomembno, in tisto, kar nas bo povezalo. Tako, kot so rešitve iskali naši predniki in tudi posamezniki ter organizacije v osamosvojitveni vojni, pa jih poskušajmo s strpnostjo iskati tudi mi. Iskrena hvala Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, ki vsako leto pripravijo slovesnost, za to, da ne pozabimo, kaj se je dogajalo v osamosvojitveni vojni. Srečno Slovenije in vse dobro ob tvoji 30. obletnici samostojnosti!«

 

Ob prisotnosti zastavonoš so z recitacijami dogodek popestrili učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj, pod vodstvom Vladke Bučevec, za petje so poskrbeli Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, z udarnimi ritmi pa so dogodku posebno noto dodale članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča. 

Vezna beseda je pripadala Ivici Bajde.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik