Z masko v Snovik med tuhinjske ovčice, pastirje, kolovrate in pletilke

Članicam in članom Turističnega društva Tuhinjska dolina je, navkljub omejitvam in organizaciji prireditev ne ravno najbolj prijaznim koronskim časom, tudi letos, ob upoštevanju vseh priporočenih in zapovedanih ukrepov, uspelo uspešno izpeljati tradicionalne, že 15. etnološke dneve, ki so jih tokrat posvetili tuhinjskim ovcam oz. ovčjereji na širšem območju Tuhinjske doline.

Turistično društvo Tuhinjska dolina v letošnjem letu praznuje 15 let uspešnega in aktivnega delovanja, pri čemer lahko brez najmanjšega dvoma zapišemo, da gre za enega najbolj aktivnih, uspešnih in prodornih tovrstnih društev v naši občini, najbrž pa tudi širše, saj je prizadevnim članicam in članom društva, katerega vrste so v zadnjem letu dobile tudi kar precej obetajočega in zagnanega podmladka, v desetletju in pol delovanja uspelo, ne le izpeljati, ampak tudi širše uveljaviti vrsto dogodkov in prireditev, ki so tekom let postali tradicionalne.

Poleg tradicionalnih živih jaslic, velikonočnega sejma in kolesarskega vzpona na Črnivec, med odmevnejše in bolje obiskane prireditve zagotovo sodi tudi tematsko obarvan snoviški oz. tuhinjski etnološki dan oziroma, bolje rečeno, etnološki vikend, ki je minulo nedeljo dobili svojo petnajsto ponovitev.

Tema tokratnih etnoloških dni je bila ovčereja na območju Tuhinjske doline, kjer so bile ovce nekdaj pri vsaki hiši, članice in člani društva pa so s priložnostno razstavo in prikazom različnih, že skorajda pozabljenih opravil, na nazoren in simpatičen način spretno prikazali različna dela in postopke, ki so potrebni, da se volna iz sveže ostriženih ovčic spremeni v tople nogavice ali kako drugo oblačilo.

Volna sicer dandanes, spričo cenene in hiperproduktivne tekstilne oz. modne industrije, ki se povečini raje in največkrat poslužuje cenenih umetnih vlaken, nima kake posebne cene, saj rejec za dobi zgolj kakih trideset centov za kilogram volne, medtem ko je nekdaj veljalo, da je volna ene ovce vredna približno toliko, kolikor je znašal dnevni zaslužek dobrega in pridnega gozdarja.

 

Spričo zahtevnih oz. zamudnih postopkov, ki jih terja obdelava surove ovčje volne, se večine volne nič več ne zmika, sprede in splete oz. sfilca, ampak povečini uporabi v druge namene, bodisi za ekološko neoporečno gradbeno izolacijo, bodisi kot gnojilo v visokih oz. kompostnih gredah, kakršne vzorčni primer si je bilo moč ogledati tudi na tokratni prireditvi.

Ovčereja se je začela na Kamniško in v Tuhinjsko dolino počasi oz. aktivneje vračati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, po besedah Janeza Pavliča, predsednika Društva rejcev drobnice Kamnik, pa se na območju Tuhinjske doline trenutno nahaja kakih tisoč ovac.

Četudi volna nima več kake posebne veljave, pa se na krožnike vse bolj vztrajno in uspešno vračajo jagnetina, ovčetina in bravina, ki so že nekdaj predstavljale pomemben del vsakdanjega in prazničnega jedilnika naših krajev, kar so s tematsko obarvano kulinarično ponudbo na tokratnih etnoloških dnevih v Snoviku uspešno in nadvse okusno, z izvrstno obaro, ovčjimi hrenovkami in pečenim jagenčkom, poudarili tudi organizatorji prireditve.

Prireditev, ki sta obiskala in z veseljem pozdravila tudi kamniški župan Matej Slapar in v.d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Franci Kramar, je bila popestrena tudi s kulturnim programom, obiskovalcem pa je bila na voljo tudi priložnostna sejemska ponudba, na kateri je bilo moč kupiti kar nekaj domačih dobrot.

Ker so bili člani TD Tuhinjska dolina v letošnjem letu, zaradi karantene in protikoronskih ukrepov, v letošnjem letu primorani odpovedati kar nekaj načrtovanih dogodkov in prireditev, pa so tokratno priložnost izkoristili tudi za podelitev priznanj lastnikom oz. lastnicam najlepših cvetlično obarvanih balkonov v Tuhinjski dolini, ki jih, tako kot že vrsto let zapored, ocenjujejo tudi letos.

 

Četudi je bila tokratna etnološka prireditev, spričo preventivnih ukrepov, nekoliko drugačna kot prejšnja leta, vse skupaj ni vplivalo na razpoloženje in dobro voljo, maske in razkuževanje pa so že ob vstopu na prizorišče služile kot iztočnica za številne šale, od tega, da bi morda ovčerejo spodbudilo tudi štrikanje zaščitnih mask, do tega, da se je na prireditvah v Tuhinjski dolini že od nekdaj vzorno in gostoljubno skrbelo za razkuževanje, le da na nekoliko drugačen, morebiti celo bolj učinkovit način.

Skratka, etnološki dnevi v Snoviku so, razmeram navkljub, uspeli tudi letos, članice in člani TD Tuhinjska dolina pa si, letos še prav posebej, ponovno zaslužijo vse pohvale in čestitke za pogum in uspešno organizacijo prijetne in poučne prireditve.