Energetska sanacija potresno (ne)varne knjižnjice in glasbene šole

Občina Kamnik namerava za energetsko sanacijo kamniške knjižnice in glasbene šole nameniti več kot tri milijone evrov, pojavlja pa se vprašanje, če je stavba, v kateri domujeta obe javni ustanovi, sploh potresno varna.

Občinska svetnica Alenka Jevšnik (LDP) je Občini Kamnik zastavila svetniško vprašanje, ki se nanaša na energetsko prenovo stavbe kamniške knjižnice in glasbene šole in potresno varnost stavbe.

Energetska sanacija stavb Knjižnice Franceta Balantiča in Glasbene šole Kamnik

Pred kratkim je bilo objavljeno javno naročilo za izvedbo posameznih ukrepov za izvedbo celovite energetske sanacije in obnove nekaterih objektov v Občini Kamnik. Naročilo vsebuje dva sklopa, od katerih se prvi nanaša na Glasbeno šolo Kamnik in Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik. Obe zgradbi sta bili zgrajeni v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, južni del Knjižnice pa je bil dodan okrog leta 2000.

Na portalu javnih naročil je bila v zvezi s tem objavljena tudi dokumentacija o nameravani energetski prenovi. Dokumentacija govori o novi sončni elektrarni na strehah omenjenih zgradb ter o ukrepih za toplotno izolacijo ovojev stavb, t.j. fasad in streh ter obnovi prezračevanja ter inštalacij. V nadaljevanju navajam nekaj opažanj ob pregledu tehnične dokumentacije za prenovo.

1. Navedbe razpisne tehnične dokumentacije na temo statične in protipotresne varnosti objektov

1.1 Glasbena šola

Zbirno tehnično poročilo biroja ADESCO, družba za energetske in IT rešitve, d.o.o., niti z besedo ne omenja stanja stavbe Glasbene šole v oziru protipotresne odpornosti. Popis del niti arhitekturne risbe v razpisu ne predvidevajo nobenih posegov, ki bi prispevali k zvišanju protipotresne varnosti objekta.

1.2 Knjižnica

Tehnična dokumentacija za prenovo knjižnice biroja Arhiteza d.o.o. je obsežnejša in bolj konsistentna, vsebuje tudi statično presojo biroja TECTUM d.o.o. Statik je v svojem poročilu zapisal: »Ocenjujemo, da je globalna nosilnost in stabilnost temeljev objekta zadostna, saj se vplivi na temelje z rekonstrukcijo relativno malo povečajo. Na osnovi pregleda predhodno izdelane dokumentacije in ogleda objekta ocenjujemo, da je globalna vertikalna stabilnost obstoječe konstrukcije dovolj dobra in da generalna statična ojačitev ni potrebna. Na objektu ni opaziti večjih poškodbi, ki bi bile posledica nekvalitetne gradnje. Na mestih, kjer so predvidene večje in bolj korenite predelave, npr. v dvorani, bodo potrebne lokalne ojačitve sten, stebrov in morda tudi temeljev. Seizmična odpornost je predvidoma nezadostna, saj je bil objekt projektiran in zgrajen pred uvedbo novih strogih EUROCODE standardov. Z uvedbo novih EUROCODE standardov in z uveljavitvijo nove karte potresne nevarnosti so zidani objekti podobne zasnove, predvsem v območjih z visokimi projektnimi pospeški tal, brez seizmične ojačitve neprimerni za nadaljnjo rabo. Za širše območje Kamnika je po veljavni karti privzet projektni pospešek tal 0,225 g, po preglednici 3.1 (SIST EN 1998-1:2005) se temeljna tla uvrščajo v tip B.«

Opozoriti velja, da za območje osrednjega dela zgradbe, med tlorisnimi osmi 6 in 10, za zgornjo etažo ni predvideno utrjevanje konstrukcije, kot za preostali del objekta.

2. Nekaj vprašanj

2.1 Glasbena šola

Zanima me, zakaj za objekt glasbene šole ni bila narejena presoja statične in protipotresne varnost? Gre za zgradbo, ki je bila narejena le nekaj let po izgradnji sosednje Osnovne šole Frana Albrehta, za katero se je nedvoumno ugotovilo, da ni primerna in ki gre sedaj v rušenje. Predpisi o potresno varni gradnji so bili v začetku šestdesetih let šele v povojih, zato je povsem jasno, da objekt Glasbene šole Kamnik ni varen.

2.2 Knjižnica

Zanima me, pomeni navedba statika biroja TECTUM d.o.o., da »je globalna vertikalna stabilnost obstoječe konstrukcije dovolj dobra in da generalna statična ojačitev ni potrebna.«  In kaj pomeni navedba statika »Seizmična odpornost je predvidoma nezadostna, saj je bil objekt projektiran in zgrajen pred uvedbo novih strogih EUROCODE standardov.«  Obe navedbi namreč namigujeta na to, da bo stavba po prenovi, v oziru protipotresne varnosti,  še vedno daleč od zahtev sodobnih predpisov.

Prosim tudi za tolmačenje, zakaj ni predvidena statična utrditev zgornjega dela objekta med tlorisnimi osmi 6 in 10?

Podlaga za zahtevo

Naj opozorim, da je Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2023 sprejel Resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50),

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=2023122&stevilka=3592,

kot nadgradnjo Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16).

Že v prvi resoluciji jasno piše, da »je za zmanjšanje potresne nevarnosti in s tem posledic učinkov potresa treba sprejeti in začeti uresničevati program protipotresne sanacije stanovanjskih in pomembnih javnih objektov vzgoje in izobraževanja, varstva otrok, nege posebnih skupin prebivalstva, zdravstva in drugih javnih dejavnosti, industrijskih in infrastrukturnih objektov. Poudarjeno je tudi ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o nujnosti strokovne prenove objektov, saj bi lahko nestrokovni posegi poslabšali potresno varnost.«

Širom po državi potekajo energetske prenove, v večini primerov obnove javnih objektov se poskrbi tudi za zvišanje potresne varnosti stavb, ki se prenavljajo.

K temu zavezuje tudi gradbeni zakon, ki pravi v 25. členu:

(4) Na objektih se lahko izvajajo rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist ali pa se jim spreminja namembnost tako, da so izpolnjene bistvene in druge zahteve, ki veljajo v času spreminjanja objekta, pri čemer se preverjanje izpolnjevanja teh zahtev omeji na tiste bistvene in druge zahteve, ki so predmet spreminjanja objekta.

• • Zanima me, zakaj za objekt glasbene šole ni bila narejena presoja statične in protipotresne varnost?
  • Zanima me, pomeni navedba statika biroja TECTUM d.o.o., da »je globalna vertikalna stabilnost obstoječe konstrukcije dovolj dobra in da generalna statična ojačitev ni potrebna.
  • Prosim tudi za tolmačenje, zakaj ni predvidena statična utrditev zgornjega dela objekta med tlorisnimi osmi 6 in 10?

V imenu Občine Kamnik sta odgovor pripravila Katarina Vegel, podsekretarka – vodja Oddelka za družbene dejavnosti, in Boris Ravbar, podsekretar – vodja Oddelka za razvoj in investicije:

Glasbena šola Kamnik

Investicija energetske sanacije objekta Glasbene šole Kamnik sodi med dela investicijskega vzdrževanja, katerih predvideni ukrepi ne poslabšujejo statike stavbe. Statična presoja obstoječe konstrukcije je bila izdelana le za potrebe izvedbe fotovoltaične elektrarne na delu strehe predmetnega objekta.

Pri projektiranju vzdrževalnih ukrepov energetske sanacije so torej predvideni ukrepi, ki ne poslabšujejo statike stavbe. Statična presoja obstoječe strešne konstrukcije je bila izdelana le za montažo fotovoltaične elektrarne na streho in je del drugega projekta.

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

Objekt Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik se deli na dva segmenta – glavninski del pravokotnega tlorisa, velikosti približno 41,0 x 12,0 m, med osmi 1–5 in povezovalni komunikacijski trakt, velikosti približno 10,0 x 9,0 m, med osmi 5–6. Komunikacijski trakt je bil h knjižnici dograjen po projektu iz leta 1989.

Seizmično stabilnost pritličja v delu med osmi 1–5 zagotavlja obbetoniranje dveh zunanjih prečnih sten in vogalov ter nekaj notranjih zidov oziroma betonske stene dvigalnega jaška. Nove stene v nadstropju so betonske in konstruirane v skladu z Eurocode standardom. Armatura sten je povezana z armaturo obbetoniranja.

Predvidoma so nosilne stene komunikacijskega trakta betonske in konstruirane vsaj po zahtevah jugoslovanskih standardov iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in tako »ne tako daleč« od zahtev sodobnih predpisov.

Ob izvajanju rušitvenih in gradbenih del bo treba in se tudi predvideva tehnično sodelovanje statika, ki bo na podlagi ugotovitev in spremljanja objekta/gradnje predvidel morebitne dodatne ukrepe (statični preračun, dodatno ojačitev obstoječe nosilne konstrukcije).

Načrt gradbenih konstrukcij obravnava le objekt Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, torej območje med osmi 1–6, ne pa območja med osmi 6–10, kjer so v zgornji etaži prostori Glasbene šole Kamnik. Namembnost pritličja in prvega nadstropja se v delu objekta med osmi 6–10 z rekonstrukcijo ne spreminja, kakor tudi ne režim koristnih obtežb. Domneva, da je nosilna konstrukcija bolj ali manj primerna za prevzem »običajnih« statičnih obtežb, je plod dejstva, da tudi po dolgih desetletjih koriščenja za identično dejavnost in namembnost resnih poškodb v sami konstrukciji ni bilo opaziti. Kot omenjeno bo v okviru gradnje vključen statik, ki bo sodeloval pri pripravi statične in seizmične presoje ter predvidel morebitne ukrepe za učvrstitev konstrukcije pred oziroma istočasno z energetsko sanacijo.