Ko pade staro mestno drevo

Včeraj popoldne, malo pred 16. uro, je svojo senco še zadnjič vrglo staro mestno drevo, mogočen divji kostanj, ki je več kot stoletje dajalo zavetje pred poletno vročino in zaljšalo mestno podobo.

Spomladi bo pesem Cveteli so beli kostanji v mestu nekoliko tišja, ampak padli divji kostanj, od katerega je ostal samo še panj, in je bil, kot še nekaj njegovih mestnih kolegov, zaščiten kot lokalna naravna vrednota, je bil že star in votel zato je predstavljal potencialno nevarnost, da se zlomi in nenadzorovano podre sam od sebe.

 

Bržčas bi drevo najbrž lahko raslo še kako stoletje dlje, če ne bi bilo v času svojega življenja deležno nestrokovnih posegov in pohabljanja, oz. kot je v svoji diplomski nalogi Urbana drevnina v starem delu Kamnika, leta 2009 zapisala Irena Debevc:

»Navadni divji kostanj je drevo, ki se je v preteklosti, zaradi hitre rasti, mogočnosti in lepega cvetja, veliko uporabljalo v mestih. Drevesa navadnega divjega kostanja v Kamniku je najti na Žalah, na tržnici, pod Malim gradom in dve drevesi ob Šolski ulici. Navadni divji kostanj je najlepši, če ga sadimo v skupinah ali v drevoredih. Ker se rane slabo cvelijo je nujno redno obrezovanje, tako da povzročamo čim manjše rane, kar pa se v praksi ne upošteva. Skoraj vsa drevesa imajo obglavljene veje debeline tudi 20 centimetrov ali več, površinske rane na deblu večje od 1/3 debeline debla, posledično so praktično pri vseh drevesih prisotne glive in razpad v notranjosti debla. Navadni divji kostanj je tudi močno prizadet od zavrtača navadnega divjega kostanja ter listne sušice. 20 dreves, kar predstavlja 83,3% dreves navadnega divjega kostanja je starih, 4 drevesa so zrela, mladih in srednje starih dreves na popisanem območju ni. Eno drevo je občutno poškodovano, dve drevesi sta umirajoči, ostalih 21 dreves pa je močno poškodovanih. Zdravih in lažje poškodovanih dreves ni. Ker je večina dreves v Kamniku starih in močno prizadetih, mladih dreves pa se ne sadi več, navadni divji kostanj počasi izginja iz mesta, kar je po svoje škoda, saj zraste v mogočno, zelo estetsko drevo.«

Na javnih mestnih površinah in površinah javno dobrega je bilo leta 2008 popisanih 390 dreves, med katerimi je bilo 24 dreves divjega kostanja.

Na mestu podrtega drevesa naj bi bilo, po zaenkrat še neuradnih podatkih, posajeno novo drevo, vsi skupaj pa bomo najbrž potrebovali kar nekaj časa, da se navadimo spremenjene mestne podobe.

Fotografije: Helena Plahuta