Misijonarju iz Kamnika so Indijanci nadeli ime Dobro srce

Franc Pirc, duhovnik in sadjar, spada med tri najbolj znamenite slovenske misijonarje, včeraj pa je v sklopu praznika naše lokalne skupnosti v dvorani Frančiškanskega samostana beseda tekla prav o njem, “očetu umne sadjereje”.

Društvo svetega Jakoba Kamnik je v petek v novi dvorani frančiškanskega samostana pripravilo predavanje, ki ga je vodil Bogomil Brvar, slovenski informatik, statistik, kriminolog in raziskovalec pomembnih slovencev. Zbrani so med Brvarjevim predavanjem izvedeli marsikaj zanimivega o slovitem Kamničanu Francu Pircu, duhovniku z izrazitim gospodarskim in organizacijskim talentom, ki je na Kranjskem uvedel novo gospodarsko panogo – sadjarstvo ter napisal knjigo Krajnski vertnar, ki velja za prvo slovensko knjigo o sadjarstvu.

Pirc je med svojim delovanjem v Sloveniji, natančneje od leta 1830 ko je služboval kot župni vikar v Podbrezju, zasadil drevesnico, iz katere je oddajal na leto do 8000 drevesc, štiri leta kasneje pa naj bi nabavil že nad 130.000 divjakov za cepitev. Cepljena drevesca je oddajal po zelo nizkih cenah, mnogo več pa jih je kmetom dajal celo zastonj.

Leto kasneje se Pirc ob prebiranju Baragovih pisem odloči, da se odpove župniji, razda svoje reči in se preko Dunaja napoti v Ameriko, svoje potovanje pa je duhovnik opisal v dolgi pesmi, ki jo je izdal z naslovom Misijonar v polnočni Ameriki.

Pirc je v novi deželi opravljal pomembno pionirsko delo z naseljevanjem in kultiviranjem gornjega Michigana, kasneje tudi Minnesote, tam je ustanovil več novih vasi in mest, deloval pa je tudi med Indijanci s pomočjo tolmača. V poletju leta 1838 je Pirc končno dobil priložnost spoznati svojega vzornika Friderika Barago, ta pa ga je poslal med Indijance rodu Očipve, kjer je P. kmalu zgradil šolo in cerkev, prebivalce pa je poučeval branja, pisanja, krščanskega nauka in petja pa tudi ribolova z ribiškimi mrežami, sadjarstva in poljedelstva.

Franc Pirc je med misijonarjenjem v Ameriki gradil cerkve in šole, učil in pokristjanjeval bližnje Indijance, v deželo pa je vabil priseljence iz Evrope – tudi Slovence. Tako je štiriinšestdesetega leta odšel v Evropo novačit nove misijonarje, med drugim je za delo prepričal tudi 16 Slovencev. Slabih deset let kasneje se je Pirc zaradi pešajočega zdravja vrnil v domovino, natančneje k frančiškanom v Kamnik, šest let zatem pa je v 94 letu starosti umrl.

 

Predavanja, ki se je odvilo v okviru kamniškega praznika, so se udeležili tudi člani sveta KS center, ki so pravzaprav dali povod k predavanju, kot zanimivost pa omenimo še to, da bo v kratkem pod malim gradom spomeniku Juriju Karlu Starovašniku družbo delal prav Pirc, oziroma njegovo obeležje.