Naslovnica / NOVICE / Previdno: V gozdovih okoli Starega gradu se zadržuje medved

Previdno: V gozdovih okoli Starega gradu se zadržuje medved

V gozdovih nad Kamnikom, predvsem na območju Starega gradu oz. Palovč, so bili v zadnjem času, po navedbah kamniških lovcev, opaženi vsaj trije medvedi, najmanjši med njimi, ki je pred tremi dnevi v Palovčah raztrgal tudi ovco, pa naj bi se, po opažanjih in predvidevanjih lovcev ter lovskega inšpektorja, zadrževal tudi stalno.

Lovci Lovske družine Kamnik so v zadnjih tednih v gozdovih v neposredni bližini Kamnika, predvsem na območju Starega gradu oz. pri Palovčah, zaznali povečano oz. stalno prisotnost medveda.

Med Palovčami, Tunjicami in Podgorjem je bilo namreč opaženo gibanje vsaj treh medvedov, dveh večjih, okoli 150 kilogramskih, in enega manjšega in mlajšega, okoli 80 kilogramskega medveda, ki se, po opažanjih kamniških lovcev, stalno zadržuje v gozdovih v neposredni bližini Kamnika, zato predvidevajo, da namerava na omenjenem območju tudi ostati.

V zadnjih nekaj dneh so ga namreč uspeli tudi fotografirati, obstaja pa bojazen, da utegne mladi medved, ki še išče svoj teritorij, postati nepredvidljiv in problematičen, saj je osumljen, da je pred tremi dnevi na območju Palovč raztrgal ovco.

Zaenkrat potrebe po morebitnem odstrelu sicer še ni, bo pa odločba za odstrel bržkone izdana, če bodo zabeležene in dokazane vsaj še tri povzročene škode.

Kljub temu, da so v gozdovih v neposredni bližini Kamnika prisotni medvedje, se nam le-teh ni potrebno preveč bati, zato najbrž tudi ni kakih posebnih razlogov za pretirano skrb ali celo paniko. Medved se namreč človeku največkrat umakne, še preden ga le-ta utegne sploh zaznati oz. videti, ker pa medveda v kamniških gozdovih, predvsem pa ravnanja ob srečanju z medvedom tukajšnji prebivalci še nismo najbolj vajeni, pa najbrž nekaj previdnosti pri gibanju po gozdu, bodisi rekreaciji, bodisi nabiranju gozdnih sadežev, vseeno ne bo odveč, saj se lahko zgodi, da medveda nehote presenetimo.

Zato ponovno objavljamo nekaj nasvetov za ravnanje ob srečanju z medvedom, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Republike Slovenije.

So pa kamniški lovci, ki so nam posredovali tudi informacije in fotografije, zagotovili, da nas bodo poskušali, predvsem z namenom obveščanja in preventivnega ozaveščanja, o prisotnosti medveda na Kamniškem redno in sproti obveščati.

V premeru, da bi občani zaznali škodo, ki bi jo lahko povzročil medved, pa naj morebitni oškodovanci le-to javijo Lovski družini Kamnik oz. Juretu Svetelju, lovskemu čuvaju na področju Kamnika.

Fotografije: LD Kamnik

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

  • ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
  • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
  • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
  • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
  • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije

X