Naslovnica / LOKALNA POLITIKA / Vse pravde in sodni boji Občine Kamnik

Vse pravde in sodni boji Občine Kamnik

Na 6. redni seji Sveta Občine Kamnik je svetnik Damjan HRIBAR – SDS zastavil svetniško vprašanje v zvezi s sodnimi postopki v katere je vpletena Občina Kamnik.

damjan_hribar_sdsDamjan Hribar: “Vsako leto nekaj malega proračunskih sredstev namenimo za stroške sodnih postopkov in odvetnike. Ta sredstva so relativno majhna v primerjavi s tistim kar lahko določen sodni postopek prinese občini Kamnik. Primer je denimo dolgotrajen postopek v zvezi z Starim Gradom. Stroški postopka so relativno zanemarljivi glede na vso drugo škodo, ki je ob dolgotrajnih postopkih nastala. Vendar na žalost sodišče ne bomo spremenili mi tukaj. So kakršna so.

Zanima pa nas, v koliko sodnih postopkih je občina Kamnik trenutno ter koliko jih je bilo pravnomočno zaključenih v zadnjih štirih letih. Kakšen je bil rezultat za občino Kamnik v zaključenih postopkih. Glede tistih, ki pa še potekajo nas pa zanimajo trenutno stanje oziroma odločbe prvostopenjskih sodišč. Kaj se nagiba v našo korist in kaj ne.”

Odgovor je pripravila Maja SUŠNIK, podsekretarka – vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve:

Glede na dejstvo, da se tudi upravni (predvsem denacionalizacijski) postopki pogosto nadaljujejo na pristojnih sodiščih, bo ta odgovor vseboval tudi omembo nekaterih najpomembnejših upravnih postopkov. Poročilo o odprtih postopkih je sicer tudi del gradiva k zaključnemu računu, zato bodo trenutno odprte zadeve omenjene zgolj v kratkem.

Denacionalizacijski postopki na območju občine so v večini primerov zaključeni. Odprtih je le še nekaj, žal najbolj zapletenih in perečih:

Meščanska korporacija Kamnik je na podlagi veljavne zakonodaje podala denacionalizacijske zahtevke za številne parcele na območju občine Kamnik (med njimi občinska stavba, Mali grad, Žale, gozdovi v Kamniški Bistrici, …), in sicer zahtevajo vračilo vseh nepremičnin v naravi. Večina zahtev je bila zavrnjena, postopki pa so pravnomočno zaključeni. Vendar pa so pa člani Meščanske korporacije v letu 2013 podali ustavno pritožbo zoper 2 sodbi Upravnega sodišča in 2 sklepa Vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je ustavni pritožbi zoper sodbi Upravnega sodišča sprejelo v obravnavo, ustavnih pritožb zoper sklepa Vrhovnega sodišča pa ni sprejelo.

Denacionalizacijska zadeva Rechbach: gre za denacionalizacijski zahtevek, s katerim so potomci Klausa in Elizabete Rechbach zahtevali vračilo gradu Zaprice ter pripadajočih zemljišč. Za grad in pripadajoča zemljišča je bil zahtevek za vračilo v naravi že pravnomočno zavrnjen, preostala zemljišča (prvenstveno gre za zemljišča bivše Vrtnarije Kočne) pa so še v postopku. V letu 2011 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že odločilo, da se zahteva za vračilo zemljišč v naravi zavrne, saj je oz. bi lahko denacionalizacijska upravičenka zahtevala odškodnino od tuje države (Avstrije), vendar pa je bila v zvezi z omenjeno drugostopno odločbo vložena tožba na Upravno sodišče. Le-to je v marcu 2015 zadevo vrnilo v ponovno odločanje z napotilom, da je potrebno dodatno raziskati, ali je imela Elizabeta Rechbach status pregnanke. Del zadeve se rešuje tudi pred Upravnim sodiščem.

Denacionalizacijska zadeva Zadružna zveza Slovenije oz. Kmetijsko gozdarska zadruga Kamnik: postopek se vodi na Upravni enoti Kamnik. Nerešeno je še vprašanje vračila nekaj manjših kmetijskih zemljišč ter vprašanje vračila doma KS v Srednji vasi, objekta vrtca v Šmartnem v Tuhinju ter objekta v Volčjem Potoku, v katerem ima KS urejene svoje prostore. Trenutno je postopek v fazi cenitve nacionaliziranega premoženja in dogovarjanja med strankami.

 – Denacionalizacijska zadeva Megler: zadeva je že četrtič vrnjena UE Kamnik v ponoven postopek. V prejšnjih postopkih je bil zahtevek po vračilu zemljišč v naravi zavrnjen oz. je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenki pripada odškodnina v obveznicah. V marcu 2015 je bila zadeva ponovno vrnjena UE Kamnik z napotilom, naj se dodatno razišče, kdo je zgradil stavbo na zemljišču parc. št. 410/3 k.o. Kamnik.

Denacionalizacijska zadeva Športna unija: Na Ministrstvu za kulturo je še v reševanju zahteva za vračilo zemljišča parc. št. 80/2, poslovna stavba v izmeri 54 m2, k.o. Kamnik.

Glede trenutno odprtih pravdnih in gospodarskih zadev pred pristojnimi sodišči je potrebno omeniti vsaj naslednje:

Tožba Občine Kamnik na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev prostorov Starega gradu: prvostopenjsko sodišče je izdalo sodbo, s katero je najemniku odpovedalo najemno pogodbo ter mu naložilo, da poslovni prostor izprazni in ga izroči Občini. Najemnik je vložil pritožbo na Višje sodišče, ki je pritožbo zavrnilo, zato je Občina Kamnik na sodišče vložila predlog za izvršitev pravnomočne sodbe sodišča za izselitev najemnika.

Tožba Občine Kamnik na vračilo drsališča zoper toženo stranko Lucky Luka d.o.o.: kot je znano, si je tožena stranka neupravičeno prisvojila drsališče, ki ji je bilo zaupano v hrambo in ga kljub večkratnim pozivom lastnici še ni vrnilo.

Tožba tožeče stranke ZIL inženiring d.d. iz Ljubljane zoper Občino Kamnik: Tožeča stranka s tožbo uveljavlja plačilo vtoževanega zneska 550.132,34 € s p.p. iz naslova izgradnje mostu preko Kamniške Bistrice na lokaciji K-7 Alprem oz. Usnjarski ulici. Družba ZIL je namreč v letu 2004 financirala izgradnjo omenjenega mostu, pri čemer sta se pravdni stranki dogovorili, da se bodo ta sredstva »kompenzirala« z bodočo terjatvijo tožene stranke iz naslova komunalnega prispevka, ki ga mora za bodočo gradnjo zagotoviti ZIL inženiring d.d.. Zadeva je trenutno v fazi mediacije, v kateri bo potrebno določiti, koliko komunalnega prispevka ZIL dolguje občini (iz naslova pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo v soseski K-6 Utok), kolikšen delež izgradnje mostu mora prav tako nositi ZIL (saj se je most gradil predvsem v njihovem interesu) ter kolikšen delež (če sploh) je občina vendarle dolžna vrniti ZIL-u. V kolikor se omenjenega v mediacijskem postopku ne bo mogoče dogovoriti, se bo zadeva nadaljevala v pravdnem postopku.

 – Dve tožbi tožeče stranke F. Čevke zoper Občino Kamnik zaradi plačila odškodnine: Tožeča stranka toži Občino Kamnik za plačilo odškodnine, ker poteka kategorizirana cesta po njegovem zemljišču. Vloženi sta dve tožbi, in sicer ena za plačilo odškodnine 2.880,00 €, druga pa za plačilo 30.900,00 €.

 – Tožba tožeče stranke L. Komatar zoper Občino Kamnik zaradi plačila odškodnine: Tožeča stranka toži Občino Kamnik za plačilo odškodnine v višini 51.000,00 €, ker poteka cesta po njenem zemljišču in ob njeni hiši.

 V teku je tudi nekaj nepravdnih postopkov. Gre predvsem za sodno določitev meje, postopke za določitev funkcionalnega zemljišča okrog večstanovanjskih objektov (blokov), dednih postopkih (v zadevah, kjer občina zaradi plačila oskrbnih stroškov za umrlega nastopa kot upnik), …

V izvršilnih zadevah so najpogostejši izvršilni postopki zoper občinske najemnike, ki ne plačujejo najemnine ali obratovalnih stroškov, nekaj je tudi drugih izvršb (npr. zoper neplačnike najemnine za poslovni prostor, javno površino, …). Dejstvo je, da je eno najtežjih opravil pravne službe prav vlaganje izvršilnih predlogov zoper najemnike občinskih neprofitnih stanovanj, saj so v ozadju najpogosteje takšne in drugačne krute življenjske zgodbe, odločitev sodišča pa vpliva na življenje celotne družine.

V zadnjih štirih letih je bilo pravnomočno zaključenih kar nekaj postopkov:

Kar zadeva denacionalizacijske postopke, je potrebno še enkrat posebej omeniti:

– da je bila pravnomočno zavrnjena zahteva po vračilu gradu Zaprice v naravi (skupaj s pripadajočimi zemljišči).

– Prav tako je bilo že omenjeno, da je bila večina zahtevkov Meščanske korporacije Kamnik po vračilu zemljišč v naravi pravnomočno zavrnjena, vendar pa pravnomočno odločitev presoja Ustavno sodišče RS.

– Uspešno (s sklenitvijo poravnave) je bila zaključena tudi denacionalizacijska zahteva Zadružne zveze Slovenije po vračilu zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok. V zameno za odstop od zahteve po vračilu je Občina Kamnik denacionalizacijski upravičenki predala v last in posest kmetijska zemljišča v k.o. Podgorje. V kolikor do poravnave ne bi prišlo, bi se utegnilo zgoditi, da bi morala Občina Kamnik kupcu zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok povrniti preko 2,2 mio €.

 Poleg že omenjenih pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkov, je bilo v preteklih 4 letih pravnomočno zaključenih tudi nekaj pravdnih zadev:

 – Tožba tožeče stranke V. Dobovška zaradi priposestvovanja lastninske pravice na zemljišču parc. št. 935/6 k.o. Volčji Potok (pcto. 30.000 €): Tožeča stranka je zoper Občino Kamnik vložila tožbo, s katero je zatrjevala, da je vsa leta obdelovala oz. imela v posesti zemljišče parc. št. 935/6 k.o. Volčji Potok, zaradi česar naj bi omenjeno zemljišče priposestvovala. Občina Kamnik je temu uspešno ugovarjala, saj je pristojno sodišče zahtevek v celoti zavrnilo ter tožeči stranki naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov občini.

 – Tožba tožeče stranke Vesne Ručman s.p. – najemnice Starega gradu (pcto. 424.500 €): Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo 424.500 € iz naslova najemnega razmerja za objekt Stari grad, in sicer naj bi imela zaradi nedopustnega ravnanja občine izpad prihodka. Zahtevek tožeče stranke je bil v celoti zavrnjen. Sodba je pravnomočna.

 – Tožba tožeče stranke Eco-fil d.o.o. zaradi priznanja lastninske pravice na zemljiščih parc. št. 1425/9, 1425/12, 1425/7, 1425/10 k.o. Kamnik (pcto. 45.000 €): Tožeča stranka je zoper občino vložila tožbo na priznanje lastninske pravice na zemljiščih, ki jih je kupila na javni dražbi znotraj stečajnega postopka družbe Utok konfekcija d.d., vendar pa so bila formalnopravno v lasti Občine Kamnik (oz. javno dobro). Občina Kamnik je s tožečo stranko sklenila poravnavo, v skladu s katero je tožeči stranki priznala lastninsko pravico na 2 zemljiščih (zanju je bila leta 1969 izdana odločba o uporabi), 2 zemljišči pa sta v last tožene stranke prešli za 80 €/m2. Poravnavo je potrdil tudi Občinski svet Občine Kamnik.

 – Tožba tožeče stranke ZZZS zoper toženi stranki Občino Kamnik in Podjetje za urejanje hudournikov d.d. (pcto. 31.615,82 €): Občina Kamnik je Podjetju za urejanje hudournikov dala v izvedbo dela sanacije plazu v Soteski. Ob tem je bil poškodovan delavec tega podjetja, zaradi česar so nastali stroški zdravljenja in izplačila nadomestil, ki jih je pokrila tožeča stranka. Le-ta je povrnitev plačanega zneska terjala od Občine Kamnik kot naročnice del ter Podjetja za urejanje hudournikov kot izvajalca del ter delodajalca poškodovanega delavca. Tožba zoper Občino Kamnik je bila v celoti zavrnjena, sodba je pravnomočna.

 – Tožba Občine Kamnik proti toženi stranki – družbi Vegrad d.d. zaradi delne (ne)izpolnitve pogodbe (pcto. 133.533,63 €): Vegrad d.d. se je z urbanistično pogodbo iz leta 2005 zavezal, da bo izvedel določeno komunalno opremo in zemljišča (javne površine) prenesel v last Občine. Komunalna oprema je bila zgrajena in predana v upravljanje, zemljišča pa niso bila prenesena na občino, pač pa na vsakokratne etažne lastnike. Iz tega razloga je občina priglasila terjatev v stečajni postopek. Zaradi minimalnih možnosti, da bi občina kadarkoli prišla do vtoževanega zneska, je bila v postopku sklenjena sodna poravnava v smislu, da pravdni stranki nimata druga zoper drugo nobenih obveznosti več. K poravnavi je soglasje podal tudi Občinski svet Občine Kamnik. Zadeva je pravnomočno zaključena.

 – Tožba tožeče stranke Proteo d.o.o. Kranj zoper Občino Kamnik zaradi plačila odškodnine (pcto. 1.941.519 €): Tožeča stranka je terjala skoraj 2 milijonsko odškodnino, ki naj bi jo utrpela zaradi nakupa zemljišča v Kamniku, kar naj bi temeljilo na nepravilni lokacijski informaciji. Sodišče je zahtevek zoper občino v celoti zavrnilo ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov občine. Sodba je pravnomočna. Občina je terjatev za povrnitev sodnih stroškov (cca. 15.000 €) priglasila v stečajni postopek zoper družbo, vendar je le malo verjetno, da se bo mogoče poplačati.

Kaj od naštetega se nagiba v občinsko korist in kaj ne, ne bi želeli prejudicirati. Dejstvo je, da prvostopna sodba praktično nič ne pove o tem, kako se bo konkretna zadeva dejansko pravnomočno zaključila. Vsekakor si v pravni službi prizadevamo, da se čim več zadev reši s poravnavo ali pa vsaj na nižjih stopnjah. Le nekatere najzapletenejše in najobsežnejše zadeve se na koncu dejansko razrešijo šele na zadnji stopnji.