Naslovnica / Barve in okusi Kamnika / Zakaj se Kamniku reče Kamnik?
Starejši se lahko še spomnijo, kako je Kamnik skoraj dobil nekoliko drugačno ime. K sreči takratnja mestna oblast tega ni dopustila.

Zakaj se Kamniku reče Kamnik?

Spoznajte Kamnik in njegove zgodbe: od kod imena naseljem v Kamniku.

Kamnik v svoji zgodovini skriva veliko zgodb in marsikatera je zavita v tančico skrivnosti. Tudi to od kod pravzaprav ime samemu mestu in naseljem v njegovi bližini. Da se je Kamnik v svoji zgodovini imenoval Stein, je znano, a vendar se je to naselje tako imenovalo še preden so mu to nemško izpeljanko imena nadeli tuji plemiči iz Bavarskega.

Upodobitev Kamnika na votivni sliki iz cerkve sv. Florjana v Zakalu.

V 10. stoletju so po staro rimskih cestah naselja v severni Italiji napadali Huni, Avari in Ogri. Takrat so se tudi v tem delu Evrope fevdalni gospodarji želeli zavarovati pred napadi. V teh krajih so to naredili z gradnjo gradu na visoki kamniti skali nad dolino, danes je to Mali grad. In po tej skali, naj bi grad dobil ime – Kamnik. Kasneje so nevarnosti vpadov minile, ob vznožju gore so se naselili trgovci in obrtniki, kraj pa je ohranil enako ime kot grad.

Beseda mekine naj bi izhajale iz nemške besede mükendorf oziroma münechin, kar pomeni nuna.

Imena nekaterih krajev so še bolj zavita v tančico skrivnosti. Tako naj bi se Mekinje imenovale po nunah. Beseda mekine naj bi namreč izhajale iz nemške besede mükendorf oziroma münechin, kar pomeni nuna. A vendar se Mekinje kot Minkendorf prvič omenjajo že med 1143 in 1147, kar je davno pred ustanovitvijo samostana klaris leta 1300.

Nevlje v času odkritja mamutovega okostja.

Podobno lahko ugibamo od kod so ime dobile Nevlje. Obstajajo zapisi, da je bila leta 1287 in 1288 kmetija v Nevljah podarjena farni cerkvi v Kamniku. Po prenosu farnega sedeža v Kamnik pa se omenja vikar z nazivom »plebanus ad S. Georium in Newla«. Ena možnost je, da so se prebivalci tega kraja poimenovali podobno kot prebivalci ob Savi, ki so se imenovali Savljani. Torej bi se prebivalci ob Nevi imenovati Nevljani. Kasneje pa je reka postala Nevljica. Druga možnost je bolj preprosta, da je krajevno ime nastalo iz osebnega imena Nevelja ali Nevolja.

Stara razglednica s pozdravi iz Zgornjega Tuhinja.

Tudi za Tuhinj obstajata dve možnosti nastanka imena. Prva možnost, ki so jo zagovarjali v reviji Učiteljski tovariš leta 1862 je, da izhaja iz besede Tulhinj, ki naj bi pomenila voglato dolino. Tuhinjski rojak iz Velikega hriba p. Ladislav Hrovat, ki je bil profesor na slovenski gimnaziji v Novem mestu, pa je razvil precej bolj zanimivo teorijo.

Ko se je leta 1860 pogovarjal s s Slovenci iz vzhodne Slovenije, je opazil, da imajo podobno govorico kot Tuhinjci. »Mislil sem, da sem doma,« je zapisal Hrovat in nadaljeval: »Široki ou, ua in pa nekaj v grlu, kar je težko izraziti, kaže na povezavo s Štajersko.« Kasneje je podobno govorico opazil tudi okoli Celja pri Nazarjah. Zato domneva, da se je ime kraja razvilo iz štajerske in prekmurske besede tuhinec, kar pomeni tujec. Po tej razlagi, naj bi se priseljenci iz vzhodne Slovenije ob naselitvi v Tuhinjski dolini za razlikovanje od domačinov poimenovali tuhinjski, kar bi pomenilo tujci.

Ali se je ime razvilo iz štajerske in prekmurske besede tuhinec, kar pomeni tujec?

So pa na kamniškem tudi kraji, katerih izvor imen je veliko manj dvoumen. Podhruška, naj bi dobila ime potem, ko je leta 1312 kamniški meščan Martin Vlah samostanu v Mekinjah prodal dve kmetiji »pod gozdom v Hruški«. Srednja vas naj bi se tako imenovala, ker leži med Lokami in Podhruško. Duplica se prvič omenja že leta 1415, ime pa naj bi izviralo iz besede dupa, kar pomeni votlina. Ime Šmarca naj bi izviralo iz mena svetnika sv. Mavricija, ki mu je posvečena tamkajšnja cerkev. Vsi kraji, ki imajo končnico -evo in -ovo pa naj bi izvirali iz imen tamkajšnjih kmetov.

Špitalič naj bi ime dobil po bolnišnici Sv. Antona za popotnike in trgovce, ki so potovali po cesti skozi Tuhinjsko dolino.

Izvor imena je jasen tudi za Špitalič in sicer naj bi ime dobil po bolnišnici Sv. Antona za popotnike in trgovce, ki so potovali po cesti skozi Tuhinjsko dolino. Bolnišnico je ustanovil Henrik IV. Adeški, od sredine 13. do 17. stoletja pa ga je oskrboval samostan Verinje, vzdrževal pa s posestjo okoli bolnišnice.

Stara kamniška razglednica.

Starejši Kamničani pa se lahko še spomnijo, kako bi Kamnik kmalu izgubil svoje ime. Leta 1969 je skupščina občine Kamnik obravnavala predlog, da bi k imenu mesta dodali še kakšen pristavek, s katerim bi to mesto ločili od drugih krajev, ki se tudi imenujejo Kamnik. To je bil predlog sekretariata za pravosoje in občo upravo Jugoslavije. Sprožila se je razprava, kakšen pristavek bi mesto lahko dobilo: Kamnik pod Kamniškimi planinami? Kamnik ob Žajspohu? Kamnik pri Palovčah? Stari Kamnik? Gorenjski Kamnik? Veliki Kamnik?

Stara razglednica Kamnika iz časov, ko je bila na Glavnem trgu še avtobusna postaja.

Skupščina občine Kamnik pa je ta predlog odločno zavrnila z obrazložitvijo, da gre za zgodovinsko mesto in se pri tem oprla na zgodovinska dejstva. Predlagali pa so, naj imajo pristavke drugi manjši in novejši kraji od Kamnika. In tako je Kamnik ostal Kamnik.

Kamnik pred nekaj desetletji.

Če bi radi odkrili še kakšno tančico skrivnosti, ki jih skriva Kamnik, se pridružite vodenju po mestu ali obiščite Turistično informativni center na Glavnem trgu 2, kjer vam bodo z veseljem pomagali.

Vir: Božo Otorepec: Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini v Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 1985 ; prof. Ivan Zika: 750 let Mesta Kamnik – iz kamniške zgodovine, 2011

Pripravil: Samo Trtnik, ZTŠK Kamnik