Naslovnica / Črna kronika / Kaj bo vzniknilo iz pepela trumpastičnega »Kipa svobode«, ki je v Moravčah končal v plamenih
Foto: Občina Moravče

Kaj bo vzniknilo iz pepela trumpastičnega »Kipa svobode«, ki je v Moravčah končal v plamenih

Znameniti Kip svobode oz. Trumpov kip, o katerem so pisali in poročali tudi največji in najuglednejši svetovni mediji, pred časom pa se je iz Sel pri Kamniku preselil v Moravče, je danes zjutraj preminil v plamenih.

Družabne spletne strani in slovenske medije je zjutraj dobesedno preplavila informacija, da je razvpita lesena skulptura oziroma t.i. slovenski »Kip svobode«, ki so ga člani ŠKD Sela konec lanskega poletja ustvarili po navdihu in zamisli arhitekta Tomaža Schlegla, marsikoga pa je spominjal tudi na ameriškega predsednika in populističnega netilca svetovnih konfliktov Donalda Trumpa, končal v pepelu pod podtaknjenimi ognjenimi zublji.

Foto: Občina Moravče

V luči nedavnih dogodkov na Bližnjem vzhodu,so družabna omrežja in medije dopoldne nemudoma preplavili bolj ali manj posrečeni dovtipi v smislu, da so kip, kot povračilni ukrep za atentat njihovega vojaškega vodje, najbrž raketirali Iranci. Kljub duhovitostim pa je očitno, da je šlo za navaden in zlonameren požig oz. za brutalen barbarizem, ki bi ga morda, vsaj v nekem smislu, lahko primerjali s požigom aleksandrinske knjižnice, talibanskim rušenjem starodavnih kipov in svetišč, uničevanjem dediščine, požiganjem knjig ali pa »demokratično samovoljo« ameriškega predsednika, ki si, tako kot večina njegovih predhodnikov, demokracijo razlaga na način, da lahko, ker pač to zmore in si upa, uniči ali ubije vse, kar ogroža njegove, povečini pohlepne, interese oz. mu zgolj ni po volji.

Paradoksalni Kip svobode že od samega rojstva, kot nekakšen deseti brat, ni bil zaželen, ne dobrodošel. Ne v domačem kraju in občini, kjer je bil napadov in kritik, skupaj z njegovimi ustvarjalci, deležen že v času nastajanja, ne v svojem novem domicilu, kjer je bil, še pred uradnim odprtjem, sprejet in pozdravljen najprej z mazaškim napadom, ki bi mu, z nekaj prizanesljivosti, vseeno lahko pripisali vsaj trohico pomenljivo duhovite ustvarjalnosti, slednjič pa še z (v naprej napovedanim) ognjem uničenja.

Trumpastični Kip svobode ni bil nezaželen zgolj zaradi svoje neobičajne, če že ne, s plašnicami zaplankanosti, predsodkov in nevedne omejenosti okovanemu očesu nevšečne drugačnosti, ampak predvsem zaradi svojega kritičnega cinizma, s katerim je s kruto norčavostjo nastavljal porogljivo in neprizanesljivo ogledalo ponarejeni bleščavosti namišljenih vrednot in populizma, ki vladajo današnjemu svetu.

Zato si lahko jutranji požig Kipa svobode oz. moravškega Trumpa tolmačimo na (vsaj) dva načina. Najprej in najbolj zaskrbljujoče, žal pa tudi najbolj verjetno, kot primer skrajno nerazgledanega ter agresivnega primitivizma in fanatične zarukanosti, ki s kulturnim barbarizmom postaja srhljiv trend in celo modna svetovno nazorska usmeritev, ki ji nekateri, brez najmanjšega sramu in zadržka, rečejo kar domoljubje ter kot napad na svobodo nasploh, še posebej pa na svobodo ustvarjanja in izražanja, kajti pravico do uničenja umetniške stvaritve ima, ne lastnik, ampak kvečjemu njegov ustvarjalec oz. stvaritelj.

Če pa v uničujočem požaru, ki je pogoltnil številne polemike ter celo (neupravičen) strah vzbujajočo skulpturo, poskušamo najti vsaj iskrico drugačnega, ne zgolj strašljivo uničujočega sporočila, si lahko morda (vseeno nesprejemljivo) piromansko dejanje razlagamo tudi kot znamenje solidarnosti z zatiranimi, izkoriščanimi in okupiranimi narodi, kot znamenje protesta zoper nedavne dogodke, ki cel svet ženejo na rob nove krize in uničujoče vojne, ali pa vsaj kot ponesrečen protest zoper vse tisto, iz česar se je slovenski »Kip svobode« tako uspešno rogal ter vse slabo, kar dandanes, žal, predstavlja predsednik najmočnejše države na svetu, bodisi v svoji pravi, bodisi karikirani, iz našminkano pobarvanih, a vseeno od črvov načetih plank zbiti, podobi.

Se nam pa ob tem vseeno poraja pomislek, da bi požigalec, če bi že uspel doumeti pravo sporočilo (in namen) »Kipa svobode«, le-tega zagotovo ne spremenil ognjeno plamenico, katere plameni in dim so, domala sredi Moravč, spominjale na gorečo naftno vrtino.

Kipa svobode oziroma moravškega Trumpa, kar vam je pač ljubše, žal ni več, sreči pa sta ustvarjalnost in svoboda kot ptič feniks, zato je najbrž le vprašanje časa kdaj in kako bosta vzniknila iz pepela tokratnega pogorišča.