Naslovnica / KULTURA / Prvi »Selfi« fotografa Nina Rakoviča

Prvi »Selfi« fotografa Nina Rakoviča

V prostorih Centra za socialno delo Kamnik je bila dopoldne odprta prva samostojna razstava fotografa Nina Rakoviča – »Selfi«

Nino Rakovič je prav poseben fant, pa ne zaradi tega, ker je že od rojstva na invalidskem vozičku, ampak predvsem zaradi samega sebe. Gre namreč za prijaznega, navihanega, bistrega in ustvarjalnega fanta, ki je tak kot večina njegovih vrstnikov, le s to razliko, da mu cerebralna paraliza onemogoča, da bi po mestu risal grafite, prevračal smetnjake in preganjal dekleta oz. počel karkoli drugega, kar se zdi njegovim zdravim vrstnikom samoumevno. Pri svojem vsakdanu namreč potrebuje stalno pomoč, saj sodi med mlade odrasle s posebnimi potrebami, ki so odvisni od stalne pomoči drugih, vendar so, žal, predvsem zaradi mačehovskega odnosa države, nekako povsem odrinjeni na rob družbe oz. v okvir svojih družin.

 

Zato je bilo današnje odprtje Ninove prve samostojne fotografske razstave še toliko bolj vesel in pomembnejši dogodek, saj je Nino z razstavo dokazal, da zna in zmore več kot bi mu kdo, ki ga ne pozna, sploh pripisal, hkrati pa je tudi glasno zakričal in zavriskal, da obstaja, da ima lastno voljo, videnje in zgodbo, česar sicer ne zmore. Pa ne zaradi sebe, ampak zaradi nas, ki si povečini vzamemo premalo časa, da bi ga sploh poslušali, kar je zapisal tudi v svoji samopredstavitvi:

»Ime mi je Nino. Zaradi cerebralne paralize sem že od svojega rojstva na invalidskem vozičku. Poleg tega, da ne morem hoditi, tudi govoriti ne morem in se zato sporazumevam s pomočjo računalnika. Taka komunikacija je bolj počasna, ljudje si težko vzamejo dovolj časa, da me poslušajo.

Šolal sem se v CIRIUS Kamnik, kamor še sedaj hodim vsak dan k različnim aktivnostim.

S fotografijo sem se začel ukvarjati pred tremi leti. V CIRIUS Kamnik so mi na voziček namestili fotoaparat in ga tako prilagodili, da ga lahko upravljam z velikim stikalom, na katerega pritiskam z mojo desno nogo. Zelo sem vesel, da sem dobil možnost, da lahko fotografiram. Odprl se mi je čisto drugačen svet, dobil sem nov smisel v življenju. S fotografijo hitreje in lažje povem to, kar mislim in čutim. Fotografija mi daje občutek, da lahko vsaj kakšno stvar naredim čisto sam, brez da mi pri tem kdo pomaga. Mislim, da bi to moral poskusiti vsak invalid. Seveda ne gre vedno brez težav, vendar mene je življenje naučilo, da se moram za vsako stvar zelo potruditi. Če imaš voljo, ni nič pretežko.

Svoje fotografije objavljam na Facebooku, pa tudi fotografskih natečajev sem se že udeležil. Vesel sem, ko dobim pozitivne komentarje, pohvalim pa se lahko celo z nagradami, ki sem jih prejel za svoja dela.

Na koncu bi se rad zahvalil svoji mami, ki mi res veliko pomaga, svojo prvo fotografsko razstavo pa posvečam pokojnemu očetu, ki ga imam zelo rad, čeprav ga že dve leti ni več med nami.«

 

In res, če Ninovih besed ne slišimo, jih bomo gledali, kajti Ninove fotografije prinašajo zgodbo, so pripovedne, samoizpovedne, na trenutke celo pretresljive, hkrati pa polne življenja, izjemne volje ter ustvarjalnega zagona, oziroma kot je v recenziji razstave zapisal Vasja Kravanja:

»Razstava Selfi fotografa Nina Rakoviča ni samo razstava. Je predvsem pričevanje, kako je gibalni in govorno oviran umetnik presegel prepreke ter tako naposled prišel do svoje besede. Prav to Ninu pomeni fotografija: priti do besede, izraziti samega sebe in biti slišan. Ko pritisne na sprožilec ve, da vodi igro, zaveda se, da obvladuje prostor in ni prav od nikogar odvisen.

Morda je ravno neodvisnost temeljna karakteristika te razstave. Že self v besedici selfie priča o neki osebni avtonomiji in razvitem odnosu do samega sebe. To že takoj opazimo pri Ninovih fotografijah. Zaznamovane so z refleksijami v ogledalih in bleščečih materialih, ki razgaljajo avtorja, ga prikažejo v različnih razpoloženjih in situacijah. Avtor in subjekt tako sovpadeta in skleneta motivni krog fotografije.

K neodvisnosti dodajmo še pogum. Ni se lahko na tak način izpostaviti in pokazati svojo ranljivost. A te fotografije se začnejo in končajo z Ninom – brez njega jih ni. So le zamolčana snov, ki ni dobila svoje priložnosti…«

 

Prvo razstavo fotografa Nina Rakoviča je odprl kamniški župan Marjan Šarec, Ninovo samopredstavitev je prebrala Petra Korenčan, o programu dodatnega usposabljanja odraslih, ki je Ninu omogočilo, da je, s pomočjo fotografije, prišel do svojega izraznega sredstva, je spregovoril direktor CIRIUS-a Kamnik Goran Pavlič, kot gostiteljica razstave, pa je prisotne pozdravila tudi direktorica CSD Kamnik mag. Elizabeta Pristav Bobnar.

Za glasbeni program odprtja razstave so poskrbeli Miha Šoštar, Mirana Antonina in Sandi Belc iz CIRIUS-a Kamnik.

Ninu Rakoviču za prvo samostojno razstavo iskreno čestitamo, veselimo pa se tudi že naslednje, saj smo prepričani, da jih bo prvi sledilo še veliko.

Razstavo si lahko do konca meseca aprila 2015 lahko ogledate v prostorih Centra za socialno delo Kamnik (Usnjarska 8 – nad Sparom).